Jarai, ki je v prvi Orbanovi vladi med letoma 1998 in 2002 opravljal funkcijo finančnega ministra, nato pa do leta 2007 zasedal mesto guvernerja madžarske centralne banke, je bil pri pojasnjevanju razlogov za svoj odstop kritičen do novosti na področju delovanja fiskalnega sveta.
Po njegovih besedah so nove odgovornosti organa, ki so v veljavo stopile 1. januarja oz. z uveljavitvijo novega zakona o ekonomski stabilnosti, "ustvarile situacijo, ko prihaja do nezdružljivosti funkcij".
Za madžarsko tiskovno agencijo MTI je dejal, da so nove naloge vodje fiskalnega sveta nekompatibilne z njegovimi drugimi javnimi in zasebnimi dejavnostmi.
Odhajajoči predsednik sveta je danes sicer menil, da so cilji madžarskega proračuna za letošnje leto "ustrezni in realistični". To ne preseneča, saj je septembra vladni osnutek proračuna podprl kljub resnim tveganjem, ki so se kazala na obzorju, in ki so Orbanovo vlado nato prisilila v spremembe dokumenta, ki jim je prav tako dal svoje soglasje.
Zavezništvo med Jaraijem in Orbanom pa se je pred časom vendarle skrhalo. Novembra je bil tako odhajajoči prvi mož fiskalnega sveta kritičen do madžarskega predsednika vlade. Kot je poudaril, je Orbanova ekonomska politika razburila vlagatelje in zelo omejila manevrski prostor Budimpešte.
Na Madžarskem je 1. januarja stopila v veljajo nova ustava, ki na novo ureja vrsto področij, med drugim centralno banko in javne finance, ustavno sodišče, organizacijo sodstva in državnega tožilstva in volilno zakonodajo. Ta področja so bila dodatno opredeljena s posebnimi zakoni, ki jih je v minulih mesecih, še posebej intenzivno pa v minulih dneh, potrjevala Orbanova parlamentarna večina. Ustava je tarča ostrih kritik tako doma kot v tujini.
