"Idejo smo imeli v mislih že pred nekaj leti, da namreč ne bi hodili le v hribe, ampak bi naredili nekaj, kar se ti še posebej vtisne v spomin in česar ne naredi vsak. In smo rekli, da bi šli peš iz Zabukovice na Triglav. Takrat tega nismo izvedli, poleti 2010 pa smo ob 60-letnici našega planinskega društva idejo uresničili," začne pripoved 28-letni Andrej.

Dne 31. julija se je tako pet bolj in manj mladih mož odpravilo iz majhne vasice Zabukovice, izpred nekoč rudniške gostilne, kjer je bilo pred šestimi desetletji ustanovljeno PD Zabukovica, na Triglav. Ti vrli možje so bili naš sogovornik Andrej Veligošek, ki je bil vodja odprave, Cveto Jančič, neutrudljivi drugi vokal, Miha Bračko, wunderbaum (čudežno drevo) in tretji vokal, Mito Kot, zadolžen za poročanje na Facebooku in prvi vokal ter Štefan Matjaž, zategu k' vinta, sicer iz Ljubnega, a ker pogosto hodi z Zabukovčani, njihov pridruženi član. Na celotni trasi sta jih spremljala nepogrešljiva logista in motivatorja, Milan Polavder in Rado Kot, ki sta se peterici kot del peš odprave priključila na Pokljuki. "Milan in Rado sta poskrbela, da smo bili vedno oskrbljeni s hrano, pijačo in pripomočki za masiranje mišic in sanacijo žuljev. Tabor je bil vedno pripravljen in obrok na mizi. Hkrati sta bila tudi zadolžena za navezovanje stikov z državljani drugih evropskih držav in predstavitev našega projekta, tako da nam res ni bilo treba za nič skrbeti. V naših nahrbtnikih je bila le oprema za vsak dan posebej. Pijača, fotoaparat, prva pomoč, rezervna oblačila, sončna krema in vse tisto, kar mora biti v vsakem planinskem nahrbtniku," pove Andrej, tudi planinski vodnik, in razlaga traso poti, ki je večinoma potekala po brezpotjih, nekaj pa tudi po markiranih poteh.

Ti je bilo tega treba

(Več v tiskani izdaji Nedeljskega)