Tretjič v karieri, potem ko ima v svoji zbirki eno tretje mesto s slaloma v Garmisch-Partenkirchnu in četrto s smuka v Crans Montani. "Ko pomislim nazaj, mi je koristil petkov prosti dan, ko je odpadel drugi trening smuka. Pravzaprav ni bil prost, saj sem garala v fitnesu, le smučarskih čevljev ni bilo treba obuti. Še danes čutim bolečino zadnje lože, saj sem kar malce pretiravala. Popoldan smo z Ilko in Vanjo igrale odbojko. Tudi žogo je bilo lepo čutiti po dolgem času," je po nastopu sproščeno pojasnjevala Maruša Ferk, za katero je v cilju navijal tudi oče.

Ujeli ste zadnje mesto z denarno nagrado. Lepa spodbuda z 820 evri?

Zelo. Lahko bom šla na čaj in si privoščila še kaj.

Se vam je po slalomskih neuspehih odvalil kamen od srca?

In to velik. Ti neuspehi so me kar dobro načeli. Zato sem raje izpustila zagrebško preizkušnjo. Ne bom rekla, da sem obupala nad slalomom, toda neuspehi so me spravljali v slabo voljo, kar pa ni dobro. Sezona je še dolga in treba je ostati pozitiven. V slalomu sem dokazala, da nisem tako dobra, da lahko tekmujem v svetovnem pokalu, zato potrebujem tekme nižjega ranga, na katerih moram izboljšati startno številko. Zato se bržčas ne bom udeležila tekem za Zlato lisico. Res sem potrebovala takšen uspeh. Bila je dolga tekmovalna pavza v hitrih disciplinah. Vesela sem, da sem novo leto začela s tako dobrim rezultatom.

Ste imeli med smučanjem občutek, da ste hitri?

Zdelo se mi je, da po vsej progi opletam z rokami. Imela sem sicer dober občutek, a nisem vedela, kam me bo pripeljala vihrava vožnja. Ves čas sem bila precej na limitu zmogljivosti. Veliko količkov sem zadela z roko in stegnom, zato imam še nekaj bolečin.

Drugo najboljšo smukaško uvrstitev v karieri ste dosegli na tehnično izjemno zahtevnem terenu ...

Začetek je bil za smukaške preizkušnje zelo nenavaden. Prva tri vrata so bila postavljena na 20 metrov. Zato je treba biti odlično tehnično podkovan z dolgimi smučmi. Tudi zadnji del je precej tehničen. Gre za res zanimivo preizkušnjo, ki ni tipično smukaška.

Pokazali ste, da še niste pozabili "veleslalomirati", medtem ko veleslaloma praktično niti več ne omenjate, čeprav ste v preteklosti na tekmah svetovnega pokala že dosegali uvrstitve okrog 15. mesta. Kako to?

Ves čas govorim trenerjem, naj me še ne odpišejo v slalomu in veleslalomu. Enkrat bom prišla nazaj. Je pa res, da nisem veleslaloma dobro trenirala od prihoda iz Amerike. Očitno se mu bom morala bolj posvetiti. Ko sem nekaj dni pred tekmo v Bad Kleinkirchheimu obula veleslalomske smuči, sem naredila nekaj dobrih zavojev. Počutila sem se kot nekoč. Morda je bil prav ta klik v glavi razlog za boljše rezultate.

Kje se skriva glavni razlog za izjemen smukaški napredek glede na to, da ga zaradi zimskih razmer po Evropi praktično nikjer niste trenirali?

Zdi se mi, da je najpomembnejše, da sem na startu smuka zelo sproščena, česar ne morem reči za slalom. Nimam namreč nobenega strahu, tudi če drvim po največji strmini. Tudi če takoj po startu dosežem hitrost 130 kilometrov na uro, nimam nobenih težav. Počutim se torej precej domače. Si pa seveda želim, da bi bila nekoč tudi v slalomu tam, kjer sem pred dvema sezonama že bila.

Naslednji tekmi svetovnega pokala bosta v hitrih disciplinah v Cortini d'Ampezzo. Kakšne spomine imate na progo Tofana?

Lepe. Tam sem osvojile prvo smukaško točko svetovnega pokala. Te ne bom pozabila nikoli. Potem sem napredovala na vsaki tekmi po pet mest. Upam, da se bo trend nadaljeval.