Na zadnji, četrti strelski postanek tekme s skupinskim startom, zagotovo najbolj prestižne discipline zimskega športnega lova, je pritekel prvi, skupaj z Nemcem Andreasom Birnbacherjem. Nista mu padli 18., 19. in 20. tarča dneva. Tekmec je zadel vse tarče in navijače spravil v delirij, kot že v soboto Arnd Peiffer ter na ženski "formuli 1" Magdalena Neuner.

"Ah, lepo darilo je bilo že to, da sem bil toliko časa spredaj," je Bauer poskušal omiliti krutost biatlona. "Prvič sem se znašel v taki situaciji." S hitrim streljanjem in dobro tekaško taktiko jih je praktično že imel na kolenih. "V teku je bilo res veliko taktiziranja. Tekmeci so se pač skrivali za mano, na čelo pa niso želeli. Če bi bolj navil ritem, bi bilo lahko še slabše. Vedno bolj spoznavam krutost biatlona, da odloča predvsem streljanje, z redkimi izjemami. Z dvema kazenskima krogoma praktično ni možno več 'praskati' spredaj," je razmišljal in dodal: "Pomembno zame je, da sem na visoki ravni in da to obdržim še naprej."

Pritisk neposrednega obračuna z ramo ob rami pa je znal, kot je že dokazal na velikih tekmah, svetovnem prvenstvu in olimpijskih igrah, izvrstno prenesel Jakov Fak. V F1 je bil vseskozi med najbližjimi Bauerjevimi zasledovalci, ki pa si niso privoščili taktiziranja. Z ničlo na zadnjem streljanju je izkoristil turbulenco, se s sedmega izhodišča prilepil za hrbet vodilnemu biatloncu svetovnega pokala Emilu Heglu Svendsenu in se prvič v sezoni povsem približal zmagovalnim stopničkam. "O, kako sem rabil takšen rezultat, predvsem za samozavest," je bila prva ugotovitev, ko se je vrnil s slovesne cvetlične podelitve, tudi z denarno nagrado. Morda se mu je v soboto kolcalo, ko je na glavnem trgu spremljal slovesnost s Tejo Gregorin, šesto s sprinta.

Da se je še bolj zbral na strelišču, je pomagala tudi trpka sobotna preizkušnja, ko je v sprintu po streljanju leže kar štirikrat zakrožil v kazenskem krogu, jezo pa potem stresel v smučini z izrednim tekom. "Nekaj je bilo na tem," je priznal. "Sem bil pa prav zaradi sobotne izkušnje bolj previden na strelišču. Samozavest ni bilo posebno visoka. Sicer je vsaka zgrešena tarča preveč, vendar rabil sem potrditev z uspehom," je razlagal. Še bolj se mu je biatlonski ego dvignil v zadnjem krogu, ko je v smučini sledil Svendsenu. "Norvežan je najboljši tekač med biatlonci. Lepo je, če le en del lahko tečem z njim. To je najlepši dokaz dobre tekaške forme," se je smejalo Faku.

Že v soboto je Bauer z desetim mestom v sprintu prvič v sezoni posegel med najboljše in tako skozi zadnja vrata dobil priložnost v skupinskem startu trideseterice. Njegov najboljši vmesni čas po prvem streljanju je bil mejnik do konca tekme. Kljub enemu kazenskemu krogu je nekaj časa še kazalo, da bo Ihancu zadostovalo nemara celo za najboljšo uvrstitev v svetovnem pokalu. Vendar so imeli tekmeci, ki so startali kasneje kot štartna številka 13, zaradi prenehanja sneženja, boljše pogoje. To je znal izkoristiti predvsem Arnd Peiffer. "Ja, od številke 30 do 60 so imeli boljše pogoje, vendar tako pač je pozimi," je pripomnil Bauer, ki je bil v teku med deseterico najhitrejših tako kot Fak.