Republikanske volivce čakajo v torek strankarske volitve v New Hampshireu. V anketah premočno vodi Romney, ki je pretekli torek le za osem glasov premagal drugouvrščenega nekdanjega senatorja Pensilvanije Ricka Santoruma v Iowi. Če gre verjeti anketam, podobnega presenečenja, kot ga je v Iowi pripravil Santorum, v New Hampshireu ne bo. Romneyjevi nasprotniki so zato pozornost v sobotnem soočenju na televiziji ABC bolj posvečali volivcem Južne Karoline, kjer bodo strankarske volitve 21. januarja.

Južna Karolina je bolj konservativna od New Hampshirea. Tam na večji uspeh računajo Santorum, nekdanji predsednik predstavniškega doma kongresa Newt Gingrich iz Georgije ter guverner Teksasa Rick Perry, ki pa se je v soboto najverjetneje "dokončno pokopal". V kritiki politike predsednika Baracka Obame do Iraka je bil tako goreč, da je dejal, da bi sam nemudoma vrnil ameriško vojsko v Irak, ki ga menda Iran zavzema s svetlobno hitrostjo.

Republikance čaka danes novo soočenje, tokrat v organizaciji televizije NBC v mestu Concord. Pred njimi je nova priložnost, da porazijo Romneyja v javnomnenjskih anketah, vendar kaže, da se trenutno bolj borijo med seboj. Skupno ofenzivo na Romneyja so v soboto preprečili tudi voditelji soočenja, ki so uspešno sprožali prepire med kandidati. Gingrich je moral odgovoriti na vprašanje, kaj meni o tem, da ga ima politik Ron Paul za "piščančjega jastreba". Gre za ameriškega politika, ki je naklonjen vojnam, vendar v njih ne bi sodeloval osebno.

Gingrich je dejal, da to osebno zameri in odvrnil, da ni šel v Vietnam, ker je imel ženo in otroka. Paul, ki želi prenehati vse ameriške vojne v tujini, pa mu je odvrnil, da je takrat tudi sam imel ženo in dva otroka, a je šel služit. V času vojne je bil kirurg pri zračnih silah, danes pa ga močno jezi, da politiki tako radi pošiljajo mlade v vojno. Paul je Santorumu očital, da je zagovornik velike vlade, ker je v senatu usmerjal proračunska sredstva v Pensilvanijo, očital pa mu je tudi služenje z lobiranjem. Santorum je del očitkov priznal. Medtem ko je Gingricha in Perryja pustil pri miru, se je spopadel predvsem z Romneyjem in nekdanjim guvernerjem Utaha Jonom Huntsmanom.

Ker so se nasprotniki borili med seboj, se je Romney lotil Huntsmana. Očital mu je, da je zadnji dve leti izvajal Obamovo politiko kot veleposlanik na Kitajskem. Huntsman mu je odvrnil, da želi Romney začeti trgovinsko vojno s Kitajsko, ko trdi, da ji ne bo dovolil manipulacij valutnih tečajev, Romney pa je dejal, da vojna ni v interesu Kitajske, ki proda v ZDA več kot obratno.

Hvaljenje z izkušnjami in odpuščanje delavcev

Romney je nenehno poudarjal svoje izkušnje iz gospodarstva, Gingrich pa mu je očital, da je v času vodenja podjetja Bain Capital odpuščal delavce. Romney je zatrdil, da so poslovne izkušnje pomembnejše kot celo življenje v Washingtonu in politiki. Gingrich in Santorum sta mu očitala, da njegova gospodarska politika ne ponuja nič kaj drugačnega od Obamove, kar je Romney zavrnil in zatrdil, da ni za odpravo vseh državnih regulacij, ampak tistih, ki ne pomagajo ekonomiji.

Skoraj vsak napad je Romney odbil s kritiko Obame, ki po njegovih besedah spreminja ZDA v socialno državo po evropskem modelu, kar ni ameriško. Na opombo, da je brezposelnost začela padati, je Romney odvrnil, da je Obama "kot petelin, ki si želi lastiti zasluge za sončni vzhod". Obama naj bi po njegovem poglobil recesijo in upočasnil okrevanje.

Obama je bil deležen tudi rednih kritik glede zunanje politike, čeprav Romney in večina drugih niso povedali, kako drugače bi ukrepali glede Irana, Izraela, Sirije, Afganistana, Pakistana in vrste drugih kriznih vprašanj. Paul bi vse pustil pri miru, Perry pa bi spet začel vojno v Iraku.

Glede zunanje politike je v soočenjih kandidatov sicer opazno popolno pomanjkanje poudarjanje pomena zavezništev, na primer z evropskimi državami. Evropa se omenja le kot primer neučinkovitih socialnih držav, ki gospodarsko propadajo. Edino zavezništvo, ki ga kandidati omenjajo, je tisto z Izraelom, z izjemo Paula in Huntsmana.