Omenjana je tudi med ljubljanskimi gradovi, četudi to ni. Razlog za to je njena predhodnica - vila, ki so jo imenovali Kollmannov grad zaradi vogalnega stolpa. Robert Kollmann je bil "širom naše domovine dobro znani veletržec", ki je kupil grad pod Rožnikom leta 1909. Njegova podoba je ohranjena v notranjosti nekdanje Trgovske akademije - današnje Ekonomske šole na Prešernovi cesti 6 v Ljubljani.

Slikar Ivan Vavpotič je v avli naslikal freski Prihod argonavtov v Ljubljano in ustanovno sejo ter šest medaljonov s podobami: Žiga Zoisa, Viktorja Smoleta, Frana Kotnika, Antona Kolenca, Josipa Gorupa in Roberta Kollmanna. Kipa na fasadi stavbe pa sta delo Borisa Kalina, ženska figura predstavlja modrost in znanje, Merkur - zaščitnika trgovine.

Najprej dvorec, vmes gostilna, nato vila

Zgodovina Kollmannove vile se začne pred več stoletji. Kako daleč v zgodovino moramo, še ni povsem razvozlano. Sprva naj bi stal tod dvorec nekdanjega župana Krištofa Otta (Resenpucha), ki je županoval v letih od 1634 do 1637 ter od leta 1641 do 1643. Potem so se lastniki menjavali, nekaj časa naj bi bil ta dvorec v lasti Gabrijela Gruberja ter rodbine Zois. Kot lastnika se omenja še ljubljanskega gostilničarja Franca Čonžla, ki je v njem uredil gostilno.

Sledil mu je Robert Kollmann (1872-1932), potomec stare trgovske družine. Posvetil se je trgovini in imel številne funkcije v mestu. Bil je podpornik različnih ustanov in eden od ustanoviteljev Narodne galerije. Zanjo je prispeval 100.000 dinarjev. Koliko je odštel za dvorec, ni znano, je pa zapisano, da ga je dal podreti in sezidati vilo.

Zgradili so jo verjetno leta 1910. Načrti zanjo niso podpisani, a vse kaže na to, da jih je izdelal arhitekt Ciril Metod Koch. Leta 1926 je dal Kollmann postaviti v bližini svoje vile še štiristanovanjsko najemno hišo. V tej je danes rezidenca ameriškega veleposlanika, prej so jo seveda temeljito prenovili.

Robert Kollmann je z oporoko zapustil po 10.000 dinarjev za reveže občine Ljubljana in Vič, po 50.000 Sokolu I. v Ljubljani, Družbi Sv. Cirila in Metoda, Narodni galeriji in Trgovskemu domu, po 30.000 din Sokolu II, po 10.000 din pevskim in številnim drugim društvom. Vsem skupaj je razdelil 360.000 dinarjev.

Znatno več - 1,6 milijona dinarjev - pa je namenil za ustanovitev dveh ustanov - ustanove za ubožne slepe in ustanove za podpiranje ubožnih ljubljanskih trgovskih uslužbencev, ki svojega uboštva niso sami zakrivili.

Mestna občina prodala vilo na javni dražbi

Za izvršitelja testamenta je določil Mestno občino Ljubljansko. Ta je na seji novembra 1933 sklenila, da se ustanovi imenujeta po Robertu Kollmannu. Delovati sta začeli v Kollmannovi vili. V časopise so zapisali: "Tako si je v današnji materialistični dobi pokojni Robert Kollmann postavil najlepši spomenik našemu meščanstvu, ki bo vedno znalo ceniti zasluge takih svojih mož."

Kljub velikim besedam so stavbo leta 1940 prodali na javni dražbi in jo po drugi svetovni vojni temeljito predelali. Naročilo za prenovo je dobil arhitekt Vinko Glanz, avtor slovenskega parlamenta. Prenova je potekala leta 1947. Težko je reči, kaj je ostalo od starega poslopja, navzven namreč kaže vila Podrožnik povsem drugačno podobo, kot jo je imela Kollmannova vila.