Trajekt Marinos D je bil v Izoli privezan kar sedem let, saj so ga v ladjedelnici zaplenili zaradi neporavnanih računov ladjarja. Po več let trajajočih sodnih postopkih je avgusta lani koprsko sodišče vendar razpisalo javno dražbo za plovilo, ki ga je za 1,05 milijona evrov odkupilo turško podjetje. Kupnino so si v pretežni meri razdelili odvetniki, izvršitelj, večji del je šel tudi za sodne stroške in stroške varovanja.
Razočarani romunski mornar ostal praznih rok
Direktor izolske ladjedelnice Tomaž Jeločnik je zato le delno zadovoljen z odhodom trajekta Marinos D, saj je bil kljub uspešni dražbi njihov izkupiček klavrn in pravi, da Jahtni center, ki je prvi upnik, iz tega ne bo dobil skoraj nič. "Če bi se sodni mlini vrteli hitreje, bi bili stroški varovanja trajekta nižji in bi ostalo nekaj za poplačilo tistih upnikov, ki so bili prisiljeni vložiti izvršbo za svoje poplačilo," meni Jeločnik.
Med najbolj razočarane upnike sodi vsekakor romunski mornar Zanfil Schiopu, ki je na privezanem trajektu bival šest let, saj je ves ta čas verjel obljubam ladjarja, da mu bo izplačal vse dohodke. V tem obdobju je Schiopu životaril s pomočjo Rdečega križa, Karitasa in same ladjedelnice, lani avgusta pa je odšel v Romunijo brez upanja, da bo prejel 25.000 evrov, ki jih je še terjal od ladjarja.
Čeprav je izolska ladjedelnica ostala brez doka, Jeločnik zagotavlja, da želijo ohraniti maritimno dejavnost v tem delu mesta. Dok naj bi namreč prodali zaradi pritiskov lokalne skupnosti, ki si je želela čistejše dejavnosti. "Ostajamo na tem prostoru, šli bomo v manjše novogradnje in širili jahtni program, tudi v luči novih obdavčitev na plovila v Italiji," pravi Jeločnik, ki vidi tudi možnosti za trženje obalnega dela ladjedelnice, ki je od včeraj sproščen.
Župan: Čas bo pokazal, kaj bo dejansko zaživelo
Pred nekaj meseci je poslovnež in lobist Janez Zemljarič izolskim občinskim svetnikom v imenu lastnikov zemljišč predstavil projekte o urbanizaciji območij ladjedelnice, Delamarisa in avtokampa. Realizacija idejnega projekta, ki je težak 300 milijonov evrov, bi zahtevala ureditev območja 23 hektarjev, kjer bi se pridobilo 120.000 kvadratnih metrov bruto etažnih površin. Območje naj bi pridobilo luksuzne hotelske komplekse s 1400 posteljami, apartmajsko naselje s 325 stanovanji, 300 poslovnih lokalov, trgovske centre, zelene površine, mednarodni potniški terminal z dnevnimi privezi, vrhunski turistični zdravniški in športnorekreacijski center ter kulturni center.
Projekt naj bi zagotavljal 1400 novih delovnih mest in več kot 1,5 hektarja parkovnih rekreacijskih površin. Območje bi sestavljale 3 strukture, ki naj bi v Izolo pripeljale 50.000 novih turistov na leto. Parkirišča ob ladjedelnici bi se odselila na območje Rude, občanom Izole pa bi bil zagotovljen prehod iz območja do mestnega jedra. Načrti sicer niso poželi preveč uspeha pri občanih, ki pretežno niso naklonjeni tako velikim posegom.
Izolski župan Igor Kolenc nam je včeraj dejal, da je področje ladjedelnice v občinskem prostorskem načrtu opredeljeno kot primerno za turistične dejavnosti. Hkrati župan poudarja, da pri vseh novih projektih delujejo s ciljem razvoja celoletnih aktivnosti, trajnostnega razvoja in novih delovnih mest, ki bodo Izoli dali nov zagon. "Področje ladjedelnice je sicer v zasebni lasti. Lastniki so pred časom predstavili idejo in vsako novo idejo in prizadevanje podpiramo, čas pa bo pokazal, kaj od tega bo dejansko zaživelo," zaključuje župan.