Gurs hoče z glavo skozi zid

"Vrednotenje nepremičnin, ki ga je opravil Gurs, v prometu s kmetijskimi zemljišči in gozdovi nima velike teže. Je le informativnega značaja, saj usposobljeni cenilci pred vsako prodajo ocenijo vrednost nepremičnine, na končno ceno pa vplivata tudi ponudba in povpraševanje na trgu," pravi tudi gozdar Jože Prah. Dodaja, da je v večini primerov v vrednotenjih Gursa cena gozdov previsoka in da je prišlo do številnih anomalij, za kar so v veliki meri krivi lastniki sami, ker Gursa niso opozorili na napake. Toda vseh lastnikov gozdov je okoli 400.000, in vsi se niso odzvali na pozive. Ena od anomalij je po Prahovih besedah ta, da so gozdovi na Goriškem kljub bistveno slabši kakovosti višje ovrednoteni kot denimo kočevski, ki poleg notranjskih, pokljuških in deloma pohorskih sodijo med najkakovostnejše pri nas. Prah to odstopanje pripisuje dejstvu, da ocene niso nastajale na podlagi gozdnogospodarskih načrtov, ampak na podlagi kmetijskih ocenjevanj.

Ciril Smrkolj, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), največje nevladne kmečke organizacije, pravi, da so njihovi člani ogorčeni nad vrednotenjem kmetijskih zemljišč in gozdov, ki ga je opravil Gurs, in da si z njim ne morejo prav nič pomagati. Napoveduje, da bodo preučili, ali je Gurs pri vrednosti kmetijskih zemljišč in gozdov, ki jo je zdaj objavil, izpolnil dano obljubo, da bo spremenil model vrednotenja glede na informativni izračun, da bo to natančnejše in da bo imela boniteta kmetijskega zemljišča ali gozda pri ocenjevanju vrednosti večjo težo kot njegova tržna vrednost. Smrkolj poudarja, da trgovanje s kmetijskimi zemljišči in gozdovi v Sloveniji poteka predvsem tam, kjer je javni interes za posege v prostor, marsikje po državi pa ga sploh ni. Tako je denimo na Kočevskem, kjer so gozdovi povečini v lasti države in imajo gozdnogospodarska podjetja dolgoročno koncesijsko pogodbo za njihovo izkoriščanje.

"Tam prometa z gozdovi skorajda ni, v obmejnih predelih, denimo na Goriškem in v Prekmurju, pa je zelo velik, ker država ni zaščitila obmejnih pasov. Na teh območjih je tržna vrednost gozdov in zemljišč zelo visoka, za njihov nakup pa se zanimajo predvsem tujci. Nedavno je tako Avstrijec na Goričkem kupil 200 hektarjev gozda, ker je bila ponujena cena za državni sklad kmetijskih zemljišč in gozdov previsoka," primere iz prakse našteva prvi mož kmetijske zbornice.

Smrkolj je kritičen do Gursa. Pravi, da kljub številnim pripombam, ki jih je ta dobil na informativni izračun vrednotenja nepremičnin, trmasto rine naprej in ne razmišlja niti o varstvu osebnih podatkov. "Zato smo zelo veseli, da je informacijska pooblaščenka jasno zahtevala, da s svojega spletnega portala umakne osebne podatke lastnikov nepremičnin. Preseneča, da hoče Gurs z glavo skozi zid, pa naj to lastnike nepremičnin stane, kolikor hoče. Toda lastnina ni nagrada, velikokrat je predvsem obveznost v obliki davkov, zato so lastniki kmetijskih zemljišč in gozdov zaskrbljeni, da bi na podlagi vrednotenja nepremičnin prišlo do dodatnih obdavčitev. Kmetje temu nasprotujemo, saj smo že obdavčeni po katastrskem dohodku, obdavčena pa so tudi izplačila ukrepov kmetijske politike," opozarja Smrkolj.

Zakaj so goriški gozdovi vredni več od kočevskih

Gurs smo vprašali, kaj vse je vplivalo na njihovo končno vrednotenje kmetijskih zemljišč in gozdov. Pri kmetijskih zemljiščih so to lokacija, površina in boniteta, ki predstavlja kakovost zemljišča, pri gozdovih pa poleg teh treh kriterijev še odprtost, ki pove, kakšna je možnost izkoriščanja in dostopa do gozdov oziroma njihovega lesnega bogastva. "Vrednost gozdnih zemljišč je torej odvisna od vrednosti zemlje (boniteta) in vrednosti gozdne vegetacije (rastiščni koeficient), na vrednost obeh pa vplivajo lokacija, površina in odprtost," pravijo na Gursu. In pritrjujejo, da je vrednost gozdne vegetacije (boljši gozd in potencial) na Kočevskem res višja kot na Goriškem, je pa res tudi to, da je vrednost kmetijskega zemljišča na Goriškem višja kot na Kočevskem. To je posledica razmerja med ponudbo in povpraševanjem na trgu nepremičnin (bližina naselij, možnosti zamenjave).

Na Gursu dodajajo, da je pri gozdnih zemljiščih referenčna nepremičnina določena kot najboljše možno zemljišče (boniteta je 100) in najboljši možni gozd (rastiščni koeficient je 17) za vsako vrednostno raven posebej. Gursovci pravijo, da je treba za pravilno razmerje med vrednostjo gozdne zemlje in gozdne vegetacije med posameznimi območji upoštevati dejanske podatke o boniteti in rastiščnem koeficientu. Tako na Goriškem denimo ni gozda z rastiščnim koeficientom 17, na Kočevskem pa ne gozdne parcele z bonitetno oceno 100. "Ocenjujemo, da se je z uvedbo teh dveh podatkov model vrednotenja za gozdna zemljišča kakovostno izboljšal," so nam dejali.