Na novinarski konferenci po zaključku sestanka je Orban pojasnil, da sta se s Simorjem strinjala, da bi v interesu madžarskega gospodarstva pogovori z IMF morali steči čim prej, poroča madžarska tiskovna agencija MTI. Zagotovil je še, da se bosta gospodarsko ministrstvo in centralna banka na dnevni ravni posvetovala o ukrepih za ponovno vzpostavitev zaupanja v forint, centralno banko pa je zaprosil tudi za prispevek pri snovanju načrta za spodbujanje madžarske gospodarske rasti.

Orban je poudaril še, da je vlada dala Fellegiju mandat, da začne pogajanja in doseže dogovor brez dodatnih posvetovanj. Poleg IMF se je Fellegi dogovoril tudi za pogovore z Evropsko centralno banko (ECB), datum srečanja s predstavniki EU pa še usklajujejo. Madžarski premier je zagotovil še, da na sestanku niso govorili o uporabi deviznih rezerv centralne banke, saj vlada povsem spoštuje neodvisnost centralne banke.

Mediji so srečanje v luči napetosti z EU in četrtkovega rekordno nizkega tečaja forinta glede na evro označili kot krizni sestanek, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Tečaj forinta si je danes ob špekulacijah, da bi se Orbanova vlada lahko uklonila zahtevam mednarodnih kreditorjev, nekoliko opomogel. Za en evro je bilo ob koncu četrtkovega trgovanja, potem ko je tečaj dosegel rekordnih 324 forintov, odšteti 319,71 evra, danes zjutraj pa je tečaj znašal 315,85 forinta, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Optimizem vlagateljem vliva prav dejstvo, da je Orban na sestanek povabil tudi Simorja. Zaupanje mednarodne skupnosti in finančnih trgov v Madžarsko se je namreč omajalo zaradi sprememb ustave in sprejetja novega zakona o centralni banki. Z zakonom o centralni banki naj bi namreč madžarska vlada po ocenah kritikov poskušala omejiti neodvisnost te inštitucije, saj Simor ne sledi željam vlade po ohranjanju nizke obrestne mere, ki bi spodbujala gospodarsko rast, pač pa daje prednost krotitvi inflacije.

Orban naj bi tako s pogovori s Simorjem nakazal, da je njegova vlada pripravljena popuščati, kar je za finančne trge pozitiven signal. Madžarska si namreč želi čim prej doseči dogovor z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) o finančni pomoči, in sicer si prizadeva za posojilo v okviru t. i. stand-by aranžmaja, ki bi se aktiviralo le po potrebi. Fellegi naj bi se v soboto odpravil v Washington na pogovore, poroča MTI.

Potem ko je Evropska komisija v četrtek ponovno izrazila zaskrbljenost zaradi ukrepov Orbanove vlade, danes pa bi lahko govorila tudi o ukrepih proti madžarski vladi, so razočaranje izrazile tudi ZDA. Kot je ameriška veleposlanica na Madžarskem Eleni Tsakopoulos Kounalakis po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedala za današnjo izdajo časnika Nepszabadsa, je bil Washington zelo razočaran, ko je Madžarska konec leta sprejela spremembe ustave. "V zadnjih nekaj tednih nam je postalo jasno, da bodo naše pripombe na mnogih pomembnih področjih v celoti neupoštevane," je dejala.

Evropska komisija se je decembra z madžarskimi oblastmi neuradno že pogajala o pomoči, vendar je nato pogovore prekinila, ker Budimpešta ni ustrezno odgovorila na njene skrbi glede ustavnih sprememb in zakona o centralni banki. V Bruslju so v četrtek izpostavili dva vidika zaskrbljenosti zaradi zakona o centralni banki.

Prvi je pravni in se nanaša na določilo pogodbe EU, da centralne banke ne smejo sprejemati navodil od katerega koli političnega telesa, pri drugem vidiku pa gre za dejstvo, da so centralne banke članic unije, ki zagotavljajo finančno stabilnost celotne EU, tesno povezane.