"Tretjina sredstev prek tega razpisa je namenjena petim zasebnim izvajalcem. Gre za zelo prefinjeno metodo, kako denar iz javnega sektorja preusmeriti k zasebnikom, čeprav nas ves čas prepričujejo, da so ti zasebniki v javni mreži," je dejala predsednica ZaNas Nevenka Lekše. Dvomijo pa tudi o zakonitosti razpisa. Ta se nanaša na operacije v letošnjem letu, ko je bil objavljen, pa splošni dogovor za leto 2012 še ni bil sprejet, je Lekšetova opozorila na problem pravne podlage. Ob nepreglednosti širjenja koncesij in pomanjkanju nadzora se po njihovem postavlja tudi vprašanje o kakovosti zdravstvenih storitev. Lekšetova je kot primer takšnih nejasnosti izpostavila koncesijo Marka Bitenca: "Nekdo, ki nima ne prostorov ne kadrov, izvaja tako ortopedske kot ginekološke operacije. Kdo te storitve izvaja, pa pravzaprav ne vemo."

Na ministrstvu za zdravje zatrjujejo, da nimajo pristojnosti za razveljavitev razpisa, so se pa od njegovih rezultatov distancirali. Za razliko od prvih dveh razpisov pri tokratnem niso sodelovali, so poudarili. Izbor je zato po njihovem odgovornost ZZZS, ki pa so ga zaprosili za poglobljeno analizo razpisa.

Tudi generalni direktor ZZZS Samo Fakin očitke še vedno zavrača. Na račun razpisov v zadnjih treh letih so opravili 7100 operacij več, kot bi jih sicer, je poudaril: "To je program za manjšo bolnišnico." Strinja se sicer o tem, da je pregled in nadzor nad koncesionarji slabši kot pa nad javnimi zavodi, vendar po njegovem za to niso odgovorni na ZZZS. Prav tako je po njegovih besedah število in usposobljenost kadra pri koncesionarjih, ki so prek razpisa dobili program, stvar ministrstva za zdravje, ki koncesije podeljuje.

Predsednik komisije za izvedbo nacionalnega razpisa Jakob Ceglar je ob tem zatrdil, da koncesionarji po kazalcih kakovosti, kot sta okužba kirurške rane in ponovni sprejem zaradi iste diagnoze, ne odstopajo v primerjavi z bolnišnicami. Preverjali so tudi, ali imajo ustrezna dovoljenja. Ali bodo koncesionarji delali v prostorih javnih zavodov in ali gre pri tem za zaposlene v bolnišnicah, pa nasprotno pri razpisu ni štelo. Namestnik predstojnika oddelka za travmatologijo v UKC Ljubljana Vladimir Senekovič je tako na primer prek podjetja, ki ga vodi njegova hči, dobil program operacije rame in artroskopije kolena. Ta program je s tem izgubil prav UKC Ljubljana, kot pojasnjujejo na ZZZS, pa ima Senekovič dovoljenje za opravljanje dejavnosti v prostorih novogoriške splošne bolnišnice.