De Bona v Sloveniji poznamo predvsem po metodi Šest klobukov razmišljanja, vse bolj pa tudi po konceptu lateralnega razmišljanja, ki obravnava kreativnost kot obnašanje informacij v samo-organiziranem informacijskem sistemu, kot so živčne mreže v možganih. „Delavnice priporočam vsem, ki želijo svoje tradicionalno razmišljanje dopolniti še z razmišljanjem o koristih, rešitvah, možnostih, ter se za svojo učinkovitost naučiti upoštevati tudi zaznave drugih, ne le potrjevati svoje resnice. Vsem, ki se želijo izogniti prepirom, nesporazumom zaradi samoumevnosti, praznim in razvlečenim sestankom, iskanju krivcev in vzrokov, vedno istih, ustaljenih rešitev. Vsem, ki dojemajo razmišljanje kot zabavno in igrivo, kot spremenljivo, ne fiksno za vedno. Vsem, ki želijo doprinašati, ne le jemati, se izpopolnjevati, ne biti samozadovoljni, se želijo učiti, ne uveljavljati svojega prav,“ poudarja mag. Nastja Mulej. 

V slabih treh letih njenega dela je bilo na njenih individualnih delavnicah nekaj več kot tisoč posameznikov, na predavanjih na konferencah, srečanjih in seminarjih pa že skoraj 4.000. „Samo letos me je na skoraj 50 takšnih dogodkih poslušalo preko 2.000 ljudi. De Bona pa je na obiskih v Sloveniji na njegovih predavanjih na Ekonomski fakulteti, Menedžerskem kongresu in v Tehnološkem parku januarja, septembra in oktobra 2010 poslušalo prav tako 1.000 ljudi,“ je na kratko povzela statistiko svojega dela Nastja Mulej.

„Vsi, ki so spoznali de Bonove metode, ugotavljajo, da je tisto, kar učimo: konstruktivno, kreativno, učinkovito razmišljanje, sicer res preprosto, a ker je razmišljanje veščina, zahteva vajo. Pri meni so največ 16 ur, običajno pa manj, potem pa so odvisni sami od sebe. A to je tako kot z učenjem smučanja ali vožnje avtomobila. Več kot boste vadili, bolje vam bo šlo od rok. Temu so namenjena srečanja Kluba za razmišljanje. Poleg tega so ljudje, ki hodijo na moje delavnice, običajno nadpovprečno odprti, široki in globoki ljudje, radovedni, motivirani in disciplinirani, in se želijo družiti ter izmenjavati izkušnje. Zavedajo se, da običajno tradicionalno razmišljanje, ki je kritično, analitično, argumentirano, informacij in znanja polno, še bolj pa stališč, pač ni dovolj in ni zadovoljujoče,“ poudarja Mulejeva. Oblikovanje Kluba za razmišljanje je v njenih načrtih že za letošnje leto.
....................
Razmišljanje veščina, zahteva vajo. Več kot boste vadili, bolje vam bo šlo od rok.
......................

Naj ob tem spomnimo, da je dr. Edward de Bono po svoji osnovni izobrazbi doktor medicine. Medicino je diplomiral na Malti, študij pa nadaljeval na Oxfordu, kjer si je pridobil še častno diplomo iz psihologije in fiziologije.

Dr. de Bono, pionir kreativnega razmišljanja, je z metodo šestih klobukov debono.si/sest-klobukov-razmisljanja-o-metodi vnesel v človeško razmišljanje eno najpomembnejših sprememb v zadnjih dva tisoč letih. Gre namreč za metodo paralelnega razmišljanja, kjer udeleženci/misleci svoje misli in poglede predstavijo vzporedno z drugimi v skupini in jih ne napadajo. Metoda je konstruktivna alternativa prepirom, dokazovanjem lastnega prav in razvlečenim sestankom brez pravih zaključkov.

Medtem ko se pri običajnem razmišljanju članov ekipe lahko vse pomeša – zbiranje informacij, dajanje idej, izražanje čustev, ocenjevanje mnenja drugih... - metoda šestih klobukov omogoča usmerjen način razmišljanja, saj ločimo posamezne vidike razmišljanja. Metoda nam omogoča, da kaos presežemo, saj z uporabo šestih klobukov – modrega, belega, rdečega, črnega, rumene in zelenega – dosežemo, da se med razmišljanjem vsi usmerijo na samo eno stvar, na samo en vidik naenkrat. Na koncu pa dobimo celovit vpogled v obravnavano zadevo. Prednost metode šestih klobukov je, da v celoti lahko uporabimo inteligenco, izkušnje in znanje vseh članov skupine. Pa tudi v izjemni učinkovitosti, saj so namesto razvlečenih sestankov, ki jih vodijo egi, sestanki konstruktivni, produktivni in krajši. V nekaterih podjetjih, s katerimi je delal de Bono, so sestanke skrajšali celo na tretjino ali celo četrtino prejšnjega časa.

In kako mag. Nastja Mulej komentira ugotovitev: Sam prideš do nekod, skupaj pridemo dlje oziroma 1 + 1 = 3? „V tem je skrivnost tistega, kar učim: da znanje ni v meni, da je znanje v nas, če lahko parafraziram fizika, ki je pustil službo na fakulteti in se podal na pot inovatorja in podjetnika, ko je bil pri meni na delavnici. Če si vsi delimo, tj. medsebojno dajemo, ne razkosavamo vsega tistega, kar vemo, kar mislimo, kar znamo, kar čutimo, kar generiramo. Če zadevo najprej raziščemo z vseh zornih kotov in če gremo stran od klasičnega, tradicionalnega načina razmišljanja, ker celotna skupina žuli misel prvega, ki je odprl usta, in to na način, da išče vse, kar je s to mislijo narobe, nasproti pa se jim postavi skupina ljudi, ki začne to misel, pravzaprav njenega avtorja, zagovarjati, potem zagotovo pridemo do močnih sinergij. Nedavno sem moderirala delavnico, kjer so hoteli najti dve novosti, ki bi jih drugo leto dali na police. Skupinsko razmišljanje osmih ljudi je porodilo 48 predlogov, izmed katerih so izbrali devet najbolj potencialnih. V nekaj manj kot uri. Na naslednjem srečanju bodo vsako izmed teh devetih prevetrili z vidika prednosti in slabosti, slabosti premagali z izboljšavami ter zagotovo prišli do svežih in uporabnih idej. Poleg tega so se med razmišljanjem tako zabavali kot tudi počutili kot eno.“