Sama informacija, da se TV3 oziroma lastnik MTG umika, je sicer po Milosavljevićevih pojasnilih krožila že nekaj tednov, zato ni presenetila. "TV3 se je dolgo borila za preživetje, menjavala lastnike, se poskušala znebiti politične oziroma svetovno-nazorske podobe, ki jo je zaznamovala na začetku," je pojasnil.

Vendar pa je TV3 prav na koncu, pod okriljem MTG, delovala najbolj uspešno. Zato pa je umik MTG in ukinitev TV3 zaskrbljujoč, meni Milosavljević. Vsi se sicer zavedajo, da je slovenski prostor - in s tem tudi medijski - majhen in da so zato možnosti preživetja tem težje, a je vseeno nenavadno, da ne moreta preživeti vsaj dve močni komercialni televizijski hiši.

Del težav je gotovo posledica preteklega delovanja TV3, veliko pa je tudi sistemskih vzrokov in med njimi drži ocena o nekonkurenčnosti okolja, meni profesor na ljubljanski fakulteti za družbene vede in strokovnjak za medijske študije.

Umik MTG ne bo imel resnih posledic za slovenski medijski trg

Razrez oglaševalskega kolača

Marko Milosavljević je za Dnevnik Online dejal, da težava slovenskega oglaševalskega kolača ni le v njegovi velikosti, temveč tudi v njegovem razrezu. Ta je zelo težko primerljiv z razrezom v srednji in zahodni Evropi, hkrati pa delež, ki ga "pobere" televizija, pomeni škodo za vse ostale medije – tisk, radio in splet.

S klikom na sliko si poglejte Oglaševanje v juliju 2011. (Vir: Mediana)

"V Sloveniji sta dva močna akterja, ki pobereta ogromen delež oglaševalskega kolača. Na eni strani je to javni servis RTV, ki združuje vrsto televizijskih postaj, radijskih programov in ima močni spletni portal, ter PRO PLUS, ki prav tako združuje več postaj in ima močno spletno stran. Slednja lahko mnogo oglaševalcev zlahka prepriča," je razložil Marko Milosavljević.

Problem slovenskega trga je v njegovi majhnosti, oglaševalci pa se ukvarjajo predvsem z varčevanjem glede stroškov, predvsem glede tržnih analiz in planiranja, tako Miloslavljević, kar vodi v še večjo konkurenco pri največjih medijih.

"Zakaj so organi počasni, neodzivni ali nedelujoči, bi bilo potrebno vprašati njih. Gre pa za sistemsko značilnost, ki se na področju elektronskih medijev vleče že vseh 20 let. Nekateri tuji medijski vlagatelji tudi zaradi takšnega okolja sploh ne želijo vstopiti v slovenski prostor," je dodal.

V prihodnje bo slabše ...

V prihodnosti naj bi bile razmere na slovenskem medijskem trgu le še slabše. Ob tem se je Milosavljević dotaknil podatka, da je PRO PLUS v lanskem letu imela za 10 odstotkov višje prihodke navkljub recesiji, televizijski oglaševalski trg pa se je povečal za 2 odstotka, ostalim medijem pa se je tudi zato delež na oglaševalskem kolaču še zmanjšal.

Zaradi takšnih razmer je vstop novih medijev na slovenski trg zelo težek, prav tako nakup že obstoječih, saj je "za to treba imeti denar". Tudi tujci so se že soočili s težavami pri investiranju v slovenski medijski trg. Da so razmere še hujše, pa zagotovo poskrbi še politični vpliv.

Nekatere tuje medijske hiše, recimo luksemburška televizija RTL, ki ima televizijsko postajo tudi na Hrvaškem, so se po besedah Milosavljevića že prej pritoževale nad slovenskim medijskim okoljem.

"Znani smo postali kot okolje, kjer zna država postaviti vrsto ovir in je lahko tečno pedantna glede pravil in pogojev, hkrati pa na določenih sistemskih ravneh ne zna vzpostaviti temeljne mehanizme, recimo glede lastništva, koncentracije in transparentnosti," je povedal.