Prvak Pozitivne Slovenije je pripombe obeh strank že ocenil kot sprejemljive. Osnutek pogodbe s pripombami SD in DL je pred dvema dnevoma poslal "v pokušino" tudi Slovenski ljudski stranki, vendar nam je njen podpredsednik Franc Bogovič včeraj povedal, da se v njeno vsebino še niso poglobili. So se pa včeraj z njo ukvarjali na skupnem sestanku pogajalskih skupin PS in SD. Po nekaterih napovedih naj bi se po praznikih za isto mizo usedli predstavniki Jankovićeve, Pahorjeve in Virantove stranke.

PS predlaga 11 ministrstev

Tudi v popravljeni verziji Jankovićeve koalicijske zaveze ostaja prvotni predlog o enajstih ministrstvih, malce spremenjene ali dopolnjene so le pristojnosti nekaterih (podrobneje o tem v preglednici). Jankovićeve napovedi o štiriodstotni gospodarski rasti do konca mandata njegove morebitne vlade se zdijo SD sicer nerealen cilj, a mu kljub temu ne nasprotuje, medtem ko bi Virant ta cilj oklestil na po njegovem prepričanju še vedno ambiciozne tri odstotke.

"Vseeno je, ali v pogodbi napišemo štiriodstotno gospodarsko rast konec mandata, kar je naš cilj, se pa zavedam, da je ta težak, ali napišemo triodstotno gospodarsko rast, da ostane še malo rezerve," očitno Janković pri tem vprašanju odnosov med morebitnimi koalicijskimi partnerji ne namerava zaostrovati.

Pozitivna Slovenija se zavzema za velike infrastrukturne in energetske naložbe, kot so tretji pomol Luke Koper, drugi tir, tretja razvojna os Koroška-Bela krajina, HE na Srednji in Spodnji Savi. Virantova lista te projekte podpira, vendar poudarja potrebo po omejitvi financiranja iz javnih financ in sredstev javnih podjetij ter podjetij v več kot 25-odstotni posredni ali neposredni lasti države.

Konec AUKN?

Medtem ko je Janković za selektivno odprodajo dela državnega premoženja, bi SD določila strateško premoženje države, Virant pa je za pripravo jasnega in časovno opredeljenega načrta umika države iz gospodarstva, iz česar bi po njegovem lahko izvzeli podjetja z dobrimi poslovnimi rezultati, ki delujejo na mednarodnih konkurenčnih trgih, in infrastrukturo.

SD bi nadalje obdavčila luksuz in nadstandard. Virant bi ukinil Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), vendar pa v SD napovedujejo, da na to ne nameravajo pristati. "AUKN se lahko moderira, modernizira, ampak slovenski politiki ne smejo v pisarni predsednika razpravljati, kako se bodo upravljali državni deleži," je pred volitvami večkrat poudaril prvak SD Borut Pahor, ki je kot največjo oviro za povolilno sodelovanje z Jankovićem izpostavil prav različen pogled na nadaljnji obstoj te agencije. Očitno se je predvsem zaradi tega Janković opredelitvam glede AUKN v osnutku pogodbe izognil, a je njeno ukinitev dodal Virant.

Druga točka, ki se zdi SD izjemno pomembna, je zmanjšanje razlike med državljani in državljankami, kar bi Virantova lista črtala iz koalicijske pogodbe.

Dvig DDVza Viranta skrajni ukrep

V DL bi odpravili posojilni krč, za kar je po njihovem mnenju treba zagotoviti dodaten kapital za bančni sistem, a ne z dokapitalizacijo iz javnih sredstev, temveč z odprodajo nefinančnih naložb bank ter s pritegnitvijo strateških investitorjev v NLB. Na predlog Virantove liste bi se davek na dodano vrednost, za kar se je sprva zavzemal Janković, povečal le v skrajnem primeru - če kljub izvedenim predvidenim ukrepom ne bi bilo mogoče uravnotežiti javnih financ. Obeta se tudi odprava koncesijskih omejitev v notarstvu, pogrebništvu, dimnikarstvu..., kjer število igralcev na trgu neposredno nadzoruje država.

Virant bi poostril nadzor dela na črno, zaostril sankcije za podjetja, ki ne plačujejo prispevkov in davkov, ter ukrepal proti tistim delodajalcem, ki delavcem jemljejo osebno dostojanstvo in jih silijo v domala suženjske razmere. Ukinil bi plačevanje odpravnin ob prenehanju delovnega razmerja in ustanovil sklad, v katerega bi vsi delodajalci mesečno plačevali določen prispevek, ki bi se ob izgubi delovnega mesta ali ko delavec izpolni pogoje za upokojitev, izplačal delavcu. Virantova lista bi odpravila vzroke za zelo velik obseg študentskega dela, povečala intenzivnost študija in omejila možnosti za fiktivni vpis. Odpravila bi tudi absolventski staž po koncu prve stopnje bolonjskega študija in znižala koncesijske dajatve za financiranje študentskih organizacij, denar pa preusmerila v pokojninsko zavarovanje študentov, ki delajo.

Glede korupcije zbližali poglede

Zadnja različica Jankovićeve koalicijske zaveze predvideva, da bi se število zaposlenih in masa plač v javni upravi zniževala po dva odstotka na leto, nagrade v sistemu plač bi znova uvedli tudi za državne tožilce, sodnike in ministre. Pristojnost za državno tožilstvo naj bi se s pravosodnega prenesla na ministrstvo za notranje zadeve, generalni državni tožilec naj bi osebno odgovarjal za rezultate, mandat pa bi se mu - enako predsednikom sodišč - obnavljal vsako leto. Osnutek koalicijske zaveze, ki ga morebitnim partnerjem ponuja PS, nadalje predvideva odpravo sodnih zaostankov najkasneje v štirih letih, ustanovili naj bi tudi specializirana gospodarska sodišča.

V začetku pogajanj je Virant kot eno osrednjih točk razhajanj med njim in prvakom Pozitivne Slovenije poudarjal Jankovićev pogled, da korupcija v Sloveniji ni problem. Očitno pa je s sedanjim stališčem najverjetnejšega mandatarja zadovoljen, saj na del koalicijske pogodbe, ki govori o boju proti korupciji, DL (prav tako SD) ni imela nobenih pripomb. Preprečevanje in zatiranje naraščajočega problema korupcije sta v osnutku opredeljena kot prioriteta ne le za to specializiranih ustanov, ampak celotnega javnega sektorja.

Na področju zdravstva trenutni predlog koalicijske zaveze, ki jo PS usklajuje z možnimi koalicijskimi partnerji, med drugim predvideva slovo od obveznega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kakršno poznamo danes, in zagotovitev večje konkurence v lekarniški dejavnosti. Če gre verjeti napovedim osnutka omenjenega dokumenta, bo v mandatu nove vlade vendarle zgrajena nova Narodna in univerzitetna knjižnica, turizem pa bo postal strateški sektor slovenskega gospodarstva.