Pomlad narodov

Propad avtokratskih režimov

Arabska pomlad se je začela 17. decembra 2010, ko je v Tuniziji policija prodajalcu zelenjave Mohamedu Buaziziju zasegla stojnico s sadjem in zelenjavo. Polil se je z bencinom in se zažgal. Množični protesti, ki jih je ta dogodek sprožil, so 14. januarja z oblasti vrgli najprej tunizijskega predsednika Ben Alija, za njim pa 11. februarja še egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka. Oba dogodka sta sprožila dolgoročno krizo arabskih režimov. Naslednja je bila na vrsti Libija, kjer so se mirne demonstracije sprevrgle v državljansko vojno. Intervenirala je zveza Nato, ki se je postavila na stran upornikov. Voditelja države Moamerja Gadafija je po letalskem napadu ujela in ubila uporniška milica. Upor šiitske večine v Bahrajnu je v krvi zatrla intervencija vojaških sil iz Savdske Arabije. V Jemnu je vse leto tekla državljanska vojna in se do konca leta ni končala. Do množičnih protestov je prišlo v Siriji, kjer je režim Bašarja Al Asada odgovoril z množičnimi aretacijami in obstreljevanjem mest s težkim orožjem. Ubitih je bilo več kot pet tisoč civilistov. Konec leta je Arabska liga zagrozila Siriji s popolno izolacijo in v državo poslala opazovalno misijo. Tik pred novim letom je Bašar Al Asad iz zapora izpustil 755 političnih zapornikov.

Žižek v parku Zucotti

Dr. Slavoj Žižek je nagovoril množico, ki je zasedla park Zucotti na Wall Streetu v New Yorku. Protesti so se iz arabskih prestolnic razširili v New York, London, Ljubljano, decembra pa v Moskvo. Žižek je rekel, da je komunizem popolnoma propadel, vsi problemi običajnih ljudi pa so še vedno tukaj. "Kaj je krščanstvo?" se je vprašal v polemiki z ameriškimi konservativci. "Sveti duh. Kaj je sveti duh? To je egalitarna skupnost vernikov, ki jih povezuje vzajemna ljubezen in ki jo ustvarijo samo z osebno svobodo in odgovornostjo. V tem pomenu je danes tukaj sveti duh. Spodaj na Wall Streetu pa živijo pogani, ki se klanjajo malikom." Protestniki so vztrajali, dokler jih ni s silovito akcijo pregnala policija. "Vemo, da si ljudje pogosto želijo nekaj, česar v resnici nočejo," je Žižek sklenil v enem najbolj gledanih prispevkov na youtubu. "Ne se bati v resnici hoteti to, kar si želite." Žižek je predavatelj na Univerzi v Ljubljani.

7 milijard nas je

Prebivalstvo sveta je letos preseglo sedem milijard. Združeni narodi so konec oktobra razglasili, da je prag presežen. Skupna teža prebivalcev Zemlje je dosegla 350 milijonov ton. Zemljani predstavljajo 0,00018 odstotka svetovne biomase, porabijo pa 20 odstotkov vseh zemeljskih virov. V naslednjih 14 letih bo število prebivalcev Zemlje preseglo 8 milijard.

Evropa (še) ni umrla ...

Evropska unija se je po 18 mesecih finančne zmede odločila izogniti propadu. Dolžniška kriza v Grčiji je sprožila hude polemike o inštrumentih zagotovitve finančne discipline kontinenta, ki jo je ogrozila lahkotna kreditna politika evropskih bank do nediscipliniranih vlad držav članic. Resno se je govorilo o izključitvi nekaterih držav iz območja evra, njihovem izstopu iz Evropske unije in tudi o morebitnem propadu projekta evropske integracije. Napetost se je močno povečala, ko so se Italiji zvišale obresti, po katerih si država sposoja denar. Obetal se ji je bankrot, evropski ekonomiji pa popolna polomija. Izteklo se je v sporazum, ki pelje v smeri federalizacije EU brez Velike Britanije. Šestindvajset od 27 članic Unije je 9. decembra sprejelo sklep o oblikovanju sporazuma, ki bo poenotil evropsko davčno politiko in uvedel strožja pravila za delovanje skupne evropske valute. Meddržavnemu sporazumu se ni pridružil britanski premier David Cameron, ki je dal veto na evropski nadzor londonskih bank. Po kaotičnem odstopu italijanskega premierja Silvia Berlusconija se je položaj umiril, Italija pa prodaja državne obveznice po skoraj normalni stopnji. Novice o skorajšnji smrti Evrope so bile močno preuranjene.

... Windsorji pa tudi ne

V Veliki Britaniji sta se poročila Kate Middleton in princ William in zagotovila nadaljevanje dinastije Windsorjev.

Drugih velikih pozitivnih dogodkov na Otoku ni bilo razen tega, da so na Imperialnem kolidžu v Londonu objavili rezultate teoretičnega eksperimenta, po katerem je mogoče s spremembami časa in prostora narediti stvari nevidne. Alexander Gaeta z ameriške univerze Cornell je na tej podlagi izdelal »napravo za razcepitev časovnih leč«, ki omogoča nevidnost. Do letos je bila nevidnost privilegij Kardasijcev v znanstvenofantastični nadaljevanki Zvezdne steze, zdaj se kaže kot praktična možnost na Zemlji. Einsteinova teorija relativnosti pa je ostala v veljavi. Novice iz pospeševalnika v Cernu, da je mogoče preseči svetlobno hitrost, so se (za zdaj) izkazale za pretirane.

Ervin Hladnik-Milharčič

Znanstveni preboji

Učinkovito zdravilo za HIV

V medicinski raziskavi HPTN 052 pod vodstvom Myrona Cohena z Univerze v Severni Karolini so nesporno dokazali, da terapija s protiretrovirusnimi zdravili (PRZ) ne pomaga le pri učinkovitem obvladovanju obolelosti zaradi okuženosti z virusom HIV, ampak tudi pri preprečevanju prenosa virusa z okuženega posameznika na zdravo osebo. V večletni raziskavi, v kateri je sodelovalo 1763 parov iz devetih držav, so ugotovili, da bolniki, ki so uživali PRZ, v 96 odstotkih primerov niso okužili svojih spolnih partnerjev. Znanstveno spoznanje o dvojni koristi PRZ – učinkovitem zmanjšanju zdravstvenih težav, povezanih z okužbo z virusom HIV, in drastičnem zmanjšanju stopnje prenosa virusa – bo pomembno prispevalo k obstoječim projektom zdravljenja virusa HIV in bi lahko v nekaterih državah celo zaustavilo epidemijo HIV/AIDS.

Zamajani zakoni fizike

Raziskovalci v Evropskem centru za jedrske raziskave (Cern) v Ženevi so septembra objavili rezultate meritev, po katerih se subatomski delci, imenovani nevtrini, gibljejo hitreje od svetlobe. Ta ugotovitev, če bo z novimi poskusi v prihodnosti potrjena, bi lahko neposredno nasprotovala posebni teoriji relativnosti Alberta Einsteina, ki trdi, da nič ne more prehiteti svetlobe. Če jo nevtrini lahko prehitijo, bi lahko prispeli na cilj, še preden bi odpotovali, to pa nakazuje možnost potovanja v času oziroma še neodkrite pete dimenzije. Zaradi osupljivih podatkov meritev je znanstvena ekipa v Cernu "želela najti napako", vendar je ni našla niti v ponovljenem, nekoliko spremenjenem poskusu. Odkritje v Cernu zato morda odpira vrata v "nekaj temeljnega in globokega, česar o naravi še ne vemo".

Pospešena širitev vesolja

Ameriški znanstveniki Saul Perlmutter, Brian Schmidt in Adam Riess so dobili letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko za odkritje, da se vesolje pospešeno širi. Dejstvo, da se od velikega poka (pred 14 milijardami let) naprej vesolje širi, je bilo znano že dolgo, znanstveno skupnost pa so presenetile ugotovitve, da snov, imenovana temna energija, pospešuje stopnjo širitve. Pospešena širitev pomeni, da se vesolje ohlaja in se bo na koncu spremenilo v led. Zamrznjena usoda vesolja je oddaljena še milijarde let, z Nobelovo nagrado ovenčano odkritje pa nam pomaga bolje razumeti svet, v katerem živimo. Eden od glavnih nerešenih problemov astrofizike ostaja narava temne energije.

Proizvaja energijo in čisti vodo

Znanstveniki na šanghajski univerzi Jiao Tong so ustvarili fotokatalitske gorivne celice, ki med proizvajanjem energije razgrajujejo organske snovi in razkužujejo vodo. Vir proizvodnje elektronov, ki se preko platinaste katode pretvorijo v električno energijo, je svetlobna energija, ki povzroča razgradnjo organskih sestavin v odpadni vodi. V poskusni fazi so gorivne celice razgrajevale onesnaževala, kot so parfumi, barvila in zdravila. Končen razvoj prototipa bi lahko koristil pri naraščajočem povpraševanju po alternativnih virih energije in potrebah po čiščenju vode, sistem pa bi lahko uporabljali za poganjanje čistilnih naprav za vodo.

Diagnostični kartonček za en cent

Jemanje krvnih vzorcev, ki bi milijonom bolnikov po svetu lahko rešilo življenje, je pogosto predrago in preveč zamudno. Ameriški kemik George M. Whitesides je s tiskalnikom za 800 dolarjev selektivno potiskal papir s stopljenim voskom, tako pridobil testna območja in dodal še reagente, ki ob stiku z določenimi kemikalijami spremenijo barvo. Papir vpije krvne vzorce v ustrezna testna območja, kjer se vežejo na reagente, spremenijo barvo in podajo diagnozo. Cena diagnostičnega kartončka znaša manj kot en cent, barvno kodiran sistem pa omogoča preprosto interpretacijo. Tiskanje tega diagnostičnega orodja je možno praktično kjerkoli. V Indiji in Vietnamu že uporabljajo diagnostične kartončke za delovanje jeter, Whitesides pa razvija še kartončke za mrzlico denga, sladkorno bolezen, anemijo in hipertenzijo. Kartončki bi se sčasoma lahko uveljavili kot svetovni standard.

In še ...

Pomembne znanstvene dosežke so v letošnjem letu prispevali tudi znanstveniki iz Hirošime, ki čistijo okolico jedrske centrale v Fukušimi z mikrobi, ki se prehranjujejo z radioaktivnim cezijem. Znanstvena ekipa iz Jeruzalema je razvila virtualno palico za učinkovitejše gibanje slepih. Z odstranitvijo starostnih celic je mogoče vplivati na poznejši pojav simptomov, povezanih s starostjo, so ugotovili francoski znanstveniki. Japonski raziskovalci so odkrili strukturo fotosintetičnega proteina, ki ga rastline uporabljajo pri razpadu na atome vodika in kisika. Nemški znanstveniki so odkrili, da ima vsak človek v prebavilih eno od treh ločenih skupin bakterij, ki odločilno vplivajo na prebavo in presnovo. Newyorški znanstveniki so z enakimi tehnikami kloniranja kot pri ovci Dolly ustvarili človeške zarodke. Iz žlez slinavk okuženih komarjev so znanstveniki pridobili dvakrat učinkovitejše cepivo proti malariji. Vesoljski teleskop Kepler je odkril dva tisoč svetlobnih let oddaljen sistem šestih velikih planetov, ki je zelo podoben našemu sončnemu sistemu.

Gorazd Suhadolnik

Pomembni dosežki slovenske medicine

Operacija "po meri bolnika"

Oddelek za ortopedijo UKC Maribor je izvedel prve vstavitve kolenske endoproteze (umetnega sklepa) po najsodobnejši "operaciji po meri bolnika". Pri klasični in pri operaciji s sistemom računalniške navigacije potek načrtujejo med samo operacijo, pri novi metodi pa to naredijo že prej. Bolnika slikajo z magnetno resonanco ali računalniško tomografijo, da natančno rekonstruirajo anatomske značilnosti kolena. Nato s pomočjo računalniške tehnologije izdelajo tridimenzionalne šablone, ki se idealno prilagajajo kolenu ter določajo mesto, kjer mora kirurg odstraniti kost. Ker ni več potrebe po vstavljanju vodil v bolnikovo stegnenico in golenico, operater tudi manj poškoduje tkiva. S tem se približujejo idealni postavitvi proteze, zaradi česar bo njihova življenjska doba daljša, rehabilitacija pacienta pa zaradi enostavnejšega posega krajša in lažja.

Korak k lažjemu zdravljenju sladkorne bolezni

Na Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove Pediatrične klinike UKC Ljubljana so kot prvi v evropskem prostoru in drugi na svetu izvedli klinično študijo dovajanja inzulina prek zaprte zanke zunaj bolnišnice. Gre za prve korake do cilja, da bi dovajanje inzulina sladkornim bolnikom v celoti potekalo avtomatizirano, kar bi močno poenostavilo zdravljenje sladkorne bolezni. V sistemu zaprte zanke so povezali inzulinsko črpalko in senzor za neprekinjeno merjenje glukoze prek računalniškega algoritma, da bi ta sam določal, koliko inzulina bolnik v tistem trenutku potrebuje, in torej intervencije bolnika več ne bi bile potrebne.

Materinstvo kljub raku

Na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana so razvili inovativen postopek, s katerim ženskam po operaciji zaradi zgodnje faze raka na materničnem vratu omogočijo, da donosijo otroka. Na ta način sta letos rodili dve ženski. Pred leti so ženskam z rakom materničnega vratu odstranili maternični vrat in maternico, s čimer so ostale brez možnosti materinstva. Od leta 2007 pa bolnicam v zgodnjih fazah raka materničnega vratu maternice ne odstranijo več; ženske so sicer zanosile, a žal vse splavile. Z inovativnim laparoskopskim postopkom na maternici so izboljšali možnost donositve otroka.

Zdravniki in inženirji v rekonstrukcijo dojke

Na Kliničnem oddelku za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline UKC Ljubljana so v sodelovanju s Fakulteto za strojništvo Univerze v Ljubljani prvi na svetu rekonstruirali dojko s pomočjo laserskih meritev in trodimenzionalnega kalupa. Na fakulteti so razvili integriran sistem, ki omogoča natančno lasersko merjenje tridimenzionalnih objektov in izdelavo njihovih replik. Nato izdelajo kalup dojke. Ta je v izjemno pomoč kirurgu pri oblikovanju nove dojke pri bolnicah, ki so jim zaradi raka dojko odstranili. Gre za pomembno pridobitev zahtevne mikrokirurške rekonstrukcije dojke s telesu lastnim tkivom, saj omogoča boljše načrtovanje in natančnejše oblikovanje nove dojke, hitrejši poseg in manj naknadnih korekcij.

Dostava zdravila do "tarče"

Raziskovalci z Instituta Jožefa Stefana so v sodelovanju s strokovnjaki iz Rusije, Nemčije in ZDA razvili sistem dostave zdravil do »tarče«, ki bi lahko v prihodnosti bistveno izboljšal zdravljenje raka in drugih bolezni. Poleg tega omogoča zmanjšanje odmerka zdravil in s tem manjše stranske učinke. Zdravilo zaprejo v ovojnico, ki se imenuje liposom, hkrati z zdravilom pa vanj zaprejo tudi magnetne delce. K tumorju jih usmerjajo z magnetom na zunanji površini telesa. Obširen članek o novem sistemu je izšel v vodilni reviji na področju nanotehnologije, Nature Nanotechnology. Gre za prvo objavo slovenskih avtorjev v tej reviji, preden bodo lahko novost začeli uporabljati pri ljudeh, pa bo treba med drugim opraviti še klinične študije.

Nina Knavs, Mojca Lorenčič

Nepozabne naprave


Ob nostalgičnem oziranju nazaj, kot tem prazničnim dnem pritiče, mi na misel hodi tehle pet tehnoloških trenutkov iztekajočega se leta.

Siri

Prišel je tisti trenutek, napovedan v Odiseji in Prepisanih, ko smo se začeli pogovarjati s stroji. Applov pametni asistent odgovarja na vprašanja, išče podatke, uboga ukaze. Ne razume vsega, pravzaprav razume zelo malo. Zna poslati sporočilo ženi, pobrskati po internetu, poiskati bližnjo picerijo in opomniti, da ljubici po pristanku iz Frankfurta prineseš parfum z letališča. Vse na glasovni ukaz, brez tipkanja.

Siri ni inteligenten, ampak le blefira. Zelo dobro blefira. Njegova skrivnost je v zavidljivi natančnosti prepoznave človeškega govora in spretnem ožemanju pomena izrečenega. Siri se še uči. V uporabo je bil predan z oznako »beta«. Ker beleži vse neuspele poskuse komunikacije in se uči na napakah, z vsakim dnem razume več in postaja vse bolj uporaben.

Slotvitosfera

Tehnologija res ni nova, letos pa je eksplodirala. Račun z uporabniškim imenom @milijonar sem odprl 13. marca 2007, datum pa sem preveril na enem od spletnih servisov twitterja. Ta se je namreč z leti, podobno kot facebook, razvil v ekosistem najrazličnejših spletnih storitev, ki vsaka po svoje žveči podatke o najzanimivejši enigmi interneta: uporabniku samem.

Prvo leto je moj račun bolj ali manj miroval zaradi pomanjkanja prave družbe. Ni mi bilo jasno, kaj s tem početi. Nato pa so se zlagoma nakapljali prvi znanci, za njimi znanci njihovih znancev. Dokler se ni na njem zgodila prva resnejša debata, prva omemba na televiziji, prvi politični vsesplošni kreg. Potem pa volitve in trenirke. Zaradi še vedno vztrajne rasti uporabnikov, bliskovitega odziva na svetovna dogajanja in državljanskega aganžmaja bo treba twitter prihodnje leto jemati kot resnega medijskega in družbenega plejerja.

Zadnji shuttle

Dvakrat v življenju me je mama ponoči zbudila gledat televizijo. Ko sta se tepla Ali in Frazier v dvoboju stoletja – mami se je Ali zdel lep – in poldrugo leto prej, ko je Armstrong zakorakal po Luni. Da je to največja vrednost televizije, da gledaš, kar se prav ta trenutek, v živo, dogaja v svetu in vesolju, je smrtno resno razložila. Nanjo sem se spomnil, ko je padel drugi dvojček in ko je razneslo Challengerja.

Flota petih fantastičnih vesoljskih plovil je v tridesetih letih opravila 135 poletov in vzpostavila redno letalsko linijo na relaciji Zemlja–Vesolje. Z njeno pomočjo smo v orbiti servisirali satelite, sestavili Mednarodno vesoljsko postajo in se tolažili, da nas luna v bistvu ne zanima, sama skala in prah, nafte pa nobene. Doživeli dve tragični nesreči v opomin in razmišljanje, kakšne so stave in koliko nas razvoj tehnologije stane. Od kod prihajamo in kam gremo?

Z zadnjim vzletom in srečnim pristankom Atlantisa se tako končuje še eno obdobje človeške radovednosti. Kaj pa zdaj? Kakšne so ambicije? Gremo na Mars? Ali gremo raje v Švico med nanodelce iskat Boga? Oboje, jasno, če je le gnar!

Pipistrel

Kalifornija, Amerika. NASA. Taurus G4. Zelena elektrika. Dober milijonček nagrade. Naš človek. Ameriki nič jasno. Hehehehe.

Prostor

Prostorski portal Republike Slovenije razglašam za slovenski tehnološki dosežek desetletja. Na njem lahko preverimo, koliko je vredna tista ograjena bajturina z dvema balkonoma in bazenom na robu naselja, tista s terencem in pelc familijo, ki ne govori s sosedi. In ali se splača ugrabit tistega zoprnega mulca.

Slovenija se je znašla pred fantastično izvozno priložnostjo. Uspelo nam je digitalizirati fovšijo.

Jonas Žnidaršič

Več stvaritev, a manj ustvarjalnosti

Premislek o osrednjih kulturnih dogodkih iztekajočega se leta ponudi nekoliko paradoksalno podobo: v obilju slovenske umetniške produkcije je bilo namreč le malo česa, kar bi posebej izstopalo. Izšlo je na tisoče knjig, zvrstilo se je na stotine razstav, koncertov, gledaliških in plesnih predstav, vrteli so se filmi in nosilci zvoka – toda ob vprašanju, kaj od tega bi si zaslužilo uvrstitev v »antologijsko peterico«, se zatakne: kajti bera res presežnega je čudno borna. V naboru tega, kar je (in bo nemara še v prihodnje) zaznamovalo celoto slovenskega kulturnega utripa, se je tako znašlo več zidov kot nastopov, več tehnike kot virtuoznosti in več spektakla kot navdihov.

"Simfonija tisočev" na Kongresnem trgu

Za uvod v Ljubljanski poletni festival se je julija na sveže prenovljenem Kongresnem trgu zbralo približno 1100 glasbenikov, in sicer združena orkestra Slovenske in Zagrebške filharmonije, 21 zborov in osem solistov, ki so izvedli Osmo simfonijo skladatelja Gustava Mahlerja, imenovano tudi »simfonija tisočev«. Koncert, katerega dirigentske vajeti je prevzel ruski maestro Valerij Gergijev, je bil posvečen dvajseti obletnici samostojnosti Slovenije pa stoti obletnici Mahlerjeve smrti ter 310-letnici ustanovitve Academie Philharmonicorum. Na kraju samem se je zbralo okoli 5500 obiskovalcev, vendar je doslej največji izvedbi te simfonije nemalo ljubiteljev klasike in spektakla prisluhnilo tudi iz okoliških ulic. Žal pa si po mnenju strokovnjakov dogodek ni prislužil oznake "glasbena poslastica", saj so mu očitali ozek dinamični razpon in neugodne zvočne dispozicije.

Prebujeni festival Exodos z gostom Janom Fabrom

Eden naših najstarejših festivalov sodobnih umetnosti je v letošnji ediciji nekoliko prevetril dosedanji koncept, saj je v vlogo glavnega kuratorja te po novem bienalne prireditve privabil ugledno tuje ime – inovativnega in vsestranskega belgijskega umetnika Jana Fabra. Ta je za tematsko rdečo nit festivala izbral telo – v fizičnem, erotičnem in duhovnem smislu – in ga pred obiskovalce na piedestal postavil tudi s svojimi predstavami, razstavami in filmi. Sicer pa je oblikoval izbor desetih evropskih predstav in se vživel v vlogo koselektorja drugega festivalskega sklopa, fokusa na Balkan, znotraj katerega se je zvrstilo 19 plesnih predstav balkanskih umetnikov. Z razkošnim programom, ki je ponudil okoli 50 dogodkov ter združil več kot dvesto umetnikov iz vse Evrope, je festival Exodos po nekaj kriznih letih ponovno napisal veliko zgodbo.

Odprtje prenovljene ljubljanske Opere

Po kakih šestih letih prenove je tik pred iztekom leta končno spet oživela zgradba ljubljanske Opere. V novi arhitekturni preobleki je skoraj 120 let stara stavba s prizidkom v obliki črnega kubusa pridobila dodatnih 7000 kvadratnih metrov površine, poleg posodobitve odrske tehnologije pa je bila osrednja fokusna točka investicije akustika. Toda glede na čas trajanja prenove ter dejstvo, da je šlo za največjo investicijo v kulturo pri nas v zadnjih letih (ta je ocenjena na 43 milijonov evrov), je bilo pričakovati več, kot smo dobili – kot opozarjajo poznavalci, je bila prenova operne hiše, ki ni vključevala povečanja opernega odra in širšega urbanističnega premisleka, vsaj vprašljiva, sploh glede na višino stroškov.

Novi Muzej sodobne umetnosti Metelkova

Dejstvo, da je to že drugi "gradbeni" dosežek med vidnejšimi kulturnimi »dogodki« leta, je po svoje zgovorno, saj kaže tako na nekakšno splošno medlost produkcije kot tudi na dolgoletno infrastrukturno podhranjenost. Toda novi Muzej sodobne umetnosti Metelkova je vseeno pomemben mejnik. Več kot petnajst let po tistem, ko je Moderna galerija dobila v uporabo eno izmed stavb v nekdanji vojašnici na Metelkovi, se je v teh prostorih trajno nastanila posebna enota, ki sicer vsebinsko in kronološko nadaljuje paradigmo muzeja moderne umetnosti, vendar pa prvi domači muzej sodobnih umetniških vsebin in medijev ob tem prinaša tudi nekatere konceptualne novosti, ki jih slovenske institucije še zdaleč niso "osvojile". Vodstvo Moderne galerije je moralo za vzpostavitev MSUM preskočiti tudi nemalo političnih ovir, saj so nekateri kulturni ministri navijali za idejo, da bi to poslopje postalo zgolj neke vrste razstavišče sodobne vizualne umetnosti različnih institucij.

Elektronska knjiga tudi v literaturi

Čeprav elektronska knjiga nikakor ni nekaj novega in je prva slovenska elektronska založba Ruslica začela ponujati dela slovenskih klasikov v digitalni obliki že pred tremi leti, je do pravega preboja na elektronskem trgu leposlovja prišlo šele letos. Študentska založba tako od začetka decembra v Applovi trgovini iBookstore omogoča nakup 25 literarnih naslovov; gre za dela domačih avtorjev iz zbirke Beletrina, ki so povečini že dlje časa razprodana, a kupci še vedno precej sprašujejo po njih. Skorajšnji vstop na področje e-leposlovja je ob tem napovedala tudi naša največja založba, Mladinska knjiga. Ker e-knjiga v zahodnem svetu polagoma že postaja enakovredna tekmica in ne le dopolnilo tiskani različici, se zdi, da smo po daljšem obotavljanju priključek ujeli tudi pri nas.
Sandra Krkoč, Gregor Butala

Najboljši posli slovenskih gazel

Na vzhod

Družba Riko se je spomladi z družbo Minskenergo RB, ki skrbi za dobavo in distribucijo električne ter toplotne energije na področju Minska (Belorusija) in okolice, dogovorila za 58 milijonov evrov vreden posel. Ta predvideva gradnjo dveh transformatorskih postaj vključno s stikališči in medsebojnimi kabelskimi povezavami. Dela so začeli že aprila, zaključena bodo predvidoma v začetku leta 2013. Riko se zadnja leta vse bolj uveljavlja tudi kot strateški dobavitelj prvovrstne tehnološke opreme ukrajinski industriji. Po letošnjem podpisu dveh pogodb za dobavo tehnološke opreme družbi Turboatom iz Harkova, ki je v svetovnem merilu vodilni proizvajalec parnih turbin in druge opreme, bo v prihodnje sodeloval tudi pri modernizaciji livarne, v sodelovanju s slovenskimi partnerji pa še pri modernizaciji procesov termične obdelave odlitkov in odkovkov. Vrednost projektov za Turboatom v letih 2012 in 2013 znaša okoli 10 milijonov evrov. Riko bo leto zaključil z dobrimi 44 milijoni evrov prihodkov, zaposluje pa 36 sodelavcev.

Na Balkan

40 milijonov evrov je vredna petletna pogodba, ki jo je GMT Murska Sobota, bronasta gazela 2011, maja podpisal s korporacijo British Petroleum (BP) za zastopanje blagovnih znamk Castrol, Aral in BP v Bolgariji z možnostjo petletnega podaljšanja. Razširjeno sodelovanje je na temelju dosedanjih poslovnih uspehov GMT na območju držav nekdanje Jugoslavije predlagal BP, ki z GMT sodeluje dve leti. V širitev mreže je GMT vložil milijon evrov, vsako leto pa bodo vložili še po okoli pol milijona evrov v opremo kupcev, s čimer jih GMT zaveže k dolgotrajnejšemu kupovanju izbranih izdelkov. GMT, sicer družinsko podjetje, ki deluje na področju trgovine z rezervnimi deli in opremo za motorna vozila, bo letošnje leto zaključilo z okoli 45 milijonov evrov prometa, kar pomeni petino več kot v lanskem letu, in z 82 zaposlenimi, kar pomeni 5-odstotno rast v primerjavi z letom 2010.

V Evropo

10 milijonov evrov letno bo znašala samo prodaja novih izdelkov KLS Ljubno, zlate gazele 2011, iz programa zobatih, masnih in signalnih obročev vztrajnikov motorjev za nove in zahtevnejše izvedbe. Polni obseg prodaje teh izdelkov bodo sicer dosegli v treh letih. KLS, ki je naročnikom že dobavil 15 vzorcev za nove izdelke, si obeta, da bodo z njimi prodajo v prihodnjih letih še izboljševali, samo letos so z novimi izdelki in projekti prodajo izboljšali za 30 odstotkov v primerjavi z letom 2010. V KLS, ki ima že več kot 50-odstotni evropski tržni delež in 12-odstotni tržni delež na Kitajskem, napovedujejo, da bo do konca leta prodaja znašala dobrih 25 milijonov evrov, prav tako so povečali tudi število zaposlenih, saj jih je trenutno 183, kar je za 7 odstotkov več kot v lanskem letu.

Preko Avstrije v svet

Dewesoft, srebrna gazela 2009, specializiran za izdelavo programske opreme za merilne inštrumente, je avgusta sklenil pogodbo (za milijon evrov) z General Motorsom, ki določa dobavo nove serije merilnih instrumentov sirius. Posel že teče, zaključili pa ga bodo v prvi polovici prihodnjega leta. Dewesoft, ki tako tudi v prihodnje ostaja med ključnimi Nasinimi partnerji pri razvijanju in izdelavi naprav za komunikacijo z vesoljskimi plovili, je lansko leto zaključil s 3,4 milijona evrov prihodkov, kar je pomenilo kar 57-odstotno rast glede na leto 2009, letos pa bodo prihodki znašali predvidoma 4,5 milijona evrov. Dodana vrednost znaša nekaj manj kot 84 tisoč evrov, zaposlujejo okoli 25 ljudi, v Avstriji pa imajo prodajno podjetje za evropski, ruski, azijski in balkanski trg.

Na Japonsko

Za slab milijon evrov ali več kot 100 milijonov jenov programske opreme ISL Online bo XLAB letos prodal na Japonskem. Sicer pa je XLAB, srebrna gazela 2011, ta mesec podpisal partnersko pogodbo za nedoločen čas s korporacijo Softbank, drugim največjim mobilnim operaterjem na Japonskem. XLAB, ki je pred nekaj meseci po številu zaposlenih že presegel spodnjo mejo srednje velikega podjetja (imajo 52 zaposlenih), jim bo zagotavljal ISL Online, programska orodja za dostop do oddaljenih računalnikov ter za spletne konference, ki jih bodo lahko uporabljali tudi na mobilnih napravah, kot je ipad.

Vrednosti projekta še ni mogoče natančno določiti, v primeru uspešnega večletnega sodelovanja pa bo znašala več kot 150.000 evrov. Sicer pa sodijo programske rešitve ISL Online za računalniško podporo na daljavo, oddaljen dostop, spletni pogovor v živo in spletne sestanke med štiri najboljše v Evropi, je ocenila komisija evropskih nagrad EuroCloud, ki je nagrade podelila pred slabimi tremi tedni v Parizu.

Jana Petkovšek Štakul

Pogumni in požrtvovalni

Leto 2011 so zaznamovala tudi pogumna dejanja ljudi, ki so reševali življenja in premoženje svojih sodržavljanov. Omembo v tem prispevku bi si seveda zaslužili prav vsi, ker pa bi opis vseh podvigov pogumnih občanov in policistov presegel obseg časopisnih strani, smo izbrali le nekaj najbolj odmevnih dejanj, ki so preprečila tragedije in človeške žrtve.

Evakuirali so petdeset ljudi

Že prvi dan leta 2011, ko se proslavljanja vstopa v novo leto še niti niso dobro zaključila, je požar ogrozil življenja stanovalcev stanovanjskega bloka na Partizanski cesti 45 v Škofji Loki. Dopoldne je zagorelo v električni omarici in na električni napeljavi v petem in šestem nadstropju bloka, na prizorišče pa sta med prvimi prihitela policista Jaka Cekič in Polona Benedik Matko. Zaradi resnosti položaja sta se takoj lotila evakuacije stanovalcev, na pomoč pa jima je (v svojem prostem času) priskočil Vojko Marguč, sicer policist policijske postaje Ljubljana Center. Pri evakuaciji so jim kasneje pomagali okoliški prostovoljni gasilci, skupaj pa so na varno spravili okoli petdeset ljudi. Vsi trije policisti so se med plamene podali brez ustrezne dihalne opreme, ne da bi razmišljali o lastni varnosti, tako da so zaradi vdihavanja strupenega dima po uspešni evakuaciji potrebovali zdravniško pomoč. Tveganje lastnega življenja za pomoč soljudem v nevarnosti je nagradil generalni direktor policije Janko Goršek, ki je vsem trem policistom podelil medaljo za hrabrost.

Preprečila sta tragedijo

13. januarja so novogoriški policisti in gasilci oddrveli v naselje Volče v bližini Tolmina, kjer se je 23-letni mladenič ponoči najprej sprl s svojim 60-letnim očetom, potem pa ga zabodel z nožem. Napadeni je sam poiskal zdravniško pomoč, zdravnik pa je o vsem skupaj obvestil policiste. Takrat se je za okoliške prebivalce pričela prava mora. Triindvajsetletnik je namreč policiste pričakal s prižganim vžigalnikom in grozil, da bo s plinsko jeklenko razstrelil stanovanjsko hišo. Pristojni so evakuirali najbližje sosede, da se je vse dobro končalo, pa sta poskrbela policista Gregor Plajnšek in Mitja Jerkič. Med pogovorom s srboritim triindvasetletnikom jima je uspelo fanta obvladati, s čimer sta bržkone preprečila tragedijo, ki bi nastala ob eksploziji plina. Hiša stoji namreč v gosto strnjenem naselju, policista pa sta s treznim ukrepanjem rešila najmanj eno življenje in preprečila večjo gmotno škodo. Podelili so jima medaljo za hrabrost.

Reševanje v vodi

21. maja se je v bližini Trbovelj zgodila huda prometna nesreča, ki bi se lahko končala tragično. Na križišču pri mostu čez reko Savo je voznik kombiniranega vozila zapeljal s ceste in prebil zaščitno ograjo, vozilo pa je zgrmelo v približno dvajset metrov globok prepad in končalo v rečni strugi kakšne tri metre od obrežja. Nezgodo sta videla mimoidoča Ivan Zore in Uroš Zalokar ter se brez pomislekov podala v reševanje nesrečnih potnikov, ujetih v potapljajočem se avtomobilu. Na pomoč so jima kasneje priskočili še policista Jurij Drnovšek in Ivan Ribič ter reševalec reševalne postaje trboveljskega zdravstvenega doma Matjaž Mikuš. S skupnimi močmi so iz razbitin v valovih reke rešili dva odrasla in enega otroka.

Eden proti štirim

14. julija okoli 17. ure so štirje kriminalci za tarčo vzeli zlatarno Pustovrh na Cankarjevem trgu v Škofji Loki. Vstopili so v prodajalno in lastnikovega sina najprej zvezali, ker pa niso mogli odpreti blagajne, so mu vezi kasneje popustili. Zlatar se jim je uprl, zato so se ga lotili s pestmi. Čeprav jim je poskušal preprečiti pobeg, se je roparskemu kvartetu s plenom, vrednim okoli 127.000 evrov, uspelo prebiti iz prodajalne. Takrat pa je na sceno stopil Esad Mešinović, ki je s sodelavci v neposredni bližini zlatarne pomagal pri obnovi hiše. S skupnimi močmi so dva od malopridnežev podrli na tla in ju zadržali do prihoda policistov. S tem je Mešinović nedvomno pripomogel k hitri in uspešni policijski akciji, saj so kmalu izsledili še druga dva roparja in večino ukradenega nakita.

Rešili so jo pred vlakom

9. decembra se je na železniških tirih v Ljutomeru odvijala prava filmska drama, ki se je po zaslugi hitrega odziva tamkajšnje domačinke in hrabrih policistov srečno končala. Vzgojiteljica Andreja Koščak je pri prečkanju železniškega prehoda opazila, da nedaleč stran na tirih leži starejša ženska. Ženica je poskušala vstati, vendar ni imela moči, tako da se je zgrudila nazaj na progo. Koščakova je po mobilnem telefonu poklicala znanca, policista Simona Kumra in mu povedala, kaj se dogaja, Kumer pa je s kolegom Miranom Gašparičem oddrvel do železnice. Stekla sta do osemdesetletnice, ki je progo prečkala na mestu, kjer je bil nekoč prehod, pri tem pa padla in se poškodovala. Žensko je Kumer dobesedno v zadnjem trenutku zgrabil pod pazduho in jo potegnil s tirov, saj je takrat po progi že prihajal vlak. Ženico so oskrbeli reševalci, direktor murskosoboške policijske uprave pa je vsem trem junakom, ki so nesrečnici rešili življenje, izrekel javno pohvalo.

Blaž Laterner

Brez nesreč ne gre

Šok za potresov vajeno Japonsko

11. marca je japonska tla in dno oceana ob japonski obali stresel uničujoč potres z magnitudo 9, ki je skupaj s cunamijem terjal skoraj 16.000 življenj, še dodatnih 3500 pa je pogrešanih. Žarišče najmočnejšega potresa v novejši zgodovini Japonske je ležalo okoli 30 kilometrov pod oceanskim dnom in približno 70 kilometrov vzhodno od severovzhodne obale japonskega otoka Honšu. Potres je sprožil morilski cunami, ki je ponekod dosegel višino 40 metrov in se razlil tudi do deset kilometrov v notranjost dežele. Potres in uničujoči val sta uničila okoli 125.000 zgradb, Svetovna banka pa je škodo ocenila na 235 milijard ameriških dolarjev.

Strah pred nevidnim

Le nekaj dni po smrtonosnem japonskem potresu in cunamiju svetovne javnosti niso več zanimali tisoči mrtvih zaradi tresenja tal in poplavljanja, temveč je svet oči uprl v poškodovane ali zgolj ustavljene japonske nuklearke. Strah pred radioaktivno nevarnostjo je bil močnejši od sočutja do mrtvih in pogrešanih. Z največ težavami so se borili v reaktorjih Fukušime Daiči, glavni razlog za preplah pa je bila nezmožnost upravljalcev, da reaktorje po zaustavitvi ustrezno ohladijo, zaradi česar je v reaktorjih prihajalo do pregrevanja in eksplozij, med katerimi so v ozračje uhajale manjše količine radioaktivnih delcev. Raven ogroženosti se je počasi povzpela do najvišje, sedme stopnje. V eksplozijah se je poškodovalo okoli 30 delavcev v nuklearki, dvema pa so morali oskrbeti tudi opekline zaradi izpostavljenosti sevanju, saj sta predolgo stala v radioaktivni vodi. Iz dvajsetkilometrskega (in kasneje tridesetkilometrskega) pasu okoli nuklearke so evakuirali okoli 200.000 prebivalcev. Vprašanje, koliko smrtonosnih zdravstvenih zapletov bo izpostavljenost sevanju terjala na dolgi rok, je predmet neredkih špekulacij. Od jedrskih strokovnjakov in strokovnjakov za nevarna sevanja praviloma slišimo ocene, da pobeglo sevanje ne bo zahtevalo človeških življenj, vendar jih pogosto preglasijo bolj črne napovedi o nekaj sto morebitnih žrtvah nevidnega sovražnika. Čeprav svetlobna leta oddaljena od černobilskih razsežnosti ali Kurosavove Gore Fudži v rdečem, je Fukušima poskrbela, da so neredki svetovni voditelji začeli sprejemati načrte in usmeritve o ustavljanju ali vsaj zamrznitvi nacionalnih jedrskih programov.

Avstralija pod vodo

Avstralija se je že konec lanskega leta borila s hudimi poplavami, ki so najbolj prizadele zvezno državo Queensland, vrhunec poplav pa je doživela v začetku letošnjega leta. Glavni krivec za močne padavine in poplave je bil vremenski pojav La Nina (deklica), ki je divjal nad Pacifiškim oceanom. Vzhodna Avstralija je bila pod močnim vplivom pasatov, ki so toplo površinsko vodo potiskali od Srednje Amerike proti Avstraliji in Indoneziji, ob stiku toplega morja s kopnim pa so povzročili pogoste padavine. Vlažen topel zrak se je dvigal ob celinskih in gorskih pregradah in botroval močnejšim padavinam. Poplave so zahtevale 35 življenj, gmotna škoda pa naj bi se gibala okoli milijarde evrov. Posredna gospodarska škoda zaradi poplavljenih tovarn in predvsem polj se je povzpela celo na nekaj deset milijard evrov, poplavljena polja pa so zatresla tudi svetovni trg živil – predvsem pšenice, ki se je na svetovnem trgu v letu dni podražila za okoli 130 odstotkov.

Dvojni potres v Turčiji

Rdeči polmesec je imel polne roke dela na vzhodu Turčije, kjer je tla 23. oktobra stresel potres z magnitudo 7,1. Najbolj sta jo skupila mesto in provinca Van, kjer je pod ruševinami ostala pokopana večina izmed 604 smrtnih žrtev potresa. Potres je poškodoval več kot 11.000 zgradb, 6000 pa jih je povsem uničil, tako da je brez strehe nad glavo ostalo okoli 60.000 prebivalcev. Prizadeto območje se je še enkrat streslo 9. novembra, tokrat z magnitudo 5,7. Seizmologi so ocenili, da ni šlo za popotresni sunek, temveč za samostojen potres, ki je terjal še dodatnih 40 življenj.

Nova grozljivka na Filipinih in Lahko noč, Irena

Tropska nevihta in tajfun Washi sta 16. decembra nad filipinski otok Mindanao prinesla deset ur silovitega deževja in iz poplavljenih domov sredi noči prepodila okoli 100.000 prebivalcev. Mnogi so se pred vodo zatekli na strehe svojih hiš, kjer so bili izpostavljeni močnemu vetru (okoli 100 kilometrov na uro). Po divjanju tajfuna so našteli že 1249 smrtnih žrtev, dobrih tisoč pa je še vedno pogrešanih.

Za hudo uro na drugem koncu sveta, na Karibih in vzhodni obali Severne Amerike, pa je že avgusta poskrbel orkan Irena. Štetje žrtev se je ustavilo pri številki 56, škodo, ki sta jo povzročila močan veter (do 195 kilometrov na uro) in hudo deževje, pa ocenjujejo na vrtoglavih 8 milijard ameriških dolarjev.

Peter Lovšin

Odšli so veliki ljudje

Vsako leto preminejo mnogi znani in pomembni ljudje. Odidejo v zgodovino in v pozabo, a nekateri med njimi ostanejo "živi" zato, ker za njimi ostanejo njihova veličina, dosežki, umetnine, nagrade, spoštovanje... Za razliko od onih, ki jih, če jih, po smrti omenjamo le zaradi njihovih vojn in gorja, ki so ga povzročili. Ob smrti Osame Bin Ladna, ki so ga ubili ameriški specialci, zanj nikjer niso našli velikih besed. Podobno je bilo s severnokorejskim diktatorjem Kim Džong IIom ali libijskim samodržcem Moamerjem Gadafijem.

Elizabeth Taylor

23. marca je umrla Elizabeth Taylor (1932), po mnenju mnogih največja igralka hollywoodske zlate ere. Že pri desetih letih je igrala v prvem filmu, pri enajstih pa zaslovela z uspešnico Lassie se vrača. Taylorjeva je igrala v številnih uspešnih filmih (Kleopatra, Kdo se boji Virginie Wolf, Mačka na vroči pločevinasti strehi, Butterfield 8) in prejela vsa pomembna priznanja, vključno z oskarjem za igralske dosežke. Zdi se, da jo je publika prepoznavala kot razvajeno hollywoodsko divo. Bila je kar osemkrat poročena (dvakrat z Richardom Burtonom), čeprav mnoge od teh zvez niso trajale niti eno leto. Po drugi strani je bila pomembna humanitarna delavka, še posebej aktivna je bila pri pomoči obolelim z aidsom.

Amy Winehouse

23. julija se je izpela Amy Winehouse (1983), angleška soul in R&B pevka, ki je za časa svojega življenja sicer izdala samo dva albuma: Frank (2000) in Back to Black (2006). Za izjemna albuma in skladbe z njiju je dobila več priznanj kritikov in publike kot le redki v zgodovini sodobne pop glasbe. Nominirana je bila za 60 nagrad, dobila pa jih je kar 27, od tega šest grammyjev. A če je bilo njeno ustvarjalno življenje prežeto z velikimi uspehi, bi to težko rekli za njeno privatno življenje, v katerem so se izmenjavali škandali, alkohol in mamila. Njena smrt je še vedno zakrita v tančico skrivnosti, a vse kaže, da je tragediji botrovala prevelika količina alkohola.

Andrej Bajuk

16. avgusta je umrl dr. Andrej Bajuk (rojen 1943), slovenski ekonomist in politik. Bajuk je bil rojen v Ljubljani, a so njegovi starši leta 1945, zaradi naklonjenosti poraženi domobranski vojski, zbežali v Mendozo, v Argentino. Andrej Bajuk se je tam izšolal in kasneje opravljal mnoge funkcije v finančnih službah v Argentini, ZDA in Evropi. V Slovenijo se je začel vračati po letu 1978, kljub vplivu na konservativne kroge in vabilom, ki jih je dobival, pa je v politiko vstopil šele leta 2000, ko se je v tujini upokojil kot bančnik. Za kratek čas je bil tudi slovenski premier, od leta 2004 do leta 2008 pa slovenski finančni minister. Andrej Bajuk je bil tudi predsednik stranke NSi.

Robert Blinc

26. septembra je preminil dr. Robert Blinc (1933), fizik in akademik, eden od utemeljiteljev uporabe jedrske magnetne resonance NMR (ki služi tudi kot osnova za slikanje z magnetno resonanco) pri raziskavah strukturnih faznih prehodov in tekočih kristalov. Leta 1958 so na Institutu Jožef Stefan zgradili poskusno napravo NMR in zanjo naročili drag in precizen magnet. Po njegovi vgraditvi so dr. Blinc in sodelavci z izboljšanim spektrometrom NMR prvi na svetu merili fazne prehode v feroelektrikih in tekočih kristalih. Robert Blinc je bil dekan Fakultete za naravoslovje in tehnologijo, član slovenske, hrvaške in evropske akademije znanosti, ambasador Republike Slovenije v znanosti in dobitnik številnih nagrad v Sloveniji in mednarodnem okolju.

Tone Pavček

29. septembra je odšel Tone Pavček (1928), eden najpomembnejših slovenskih pesnikov zadnjega obdobja. Pavček je bil sicer diplomirani pravnik, prevajalec, novinar in urednik (Ljudska pravica, Dnevnik, RTV SLO), v političnih zapisih pa bo ostal znan tudi po tem, da je leta 1989 javno prebral Majniško deklaracijo. Pavček je svoje pesmi prvič objavil leta 1953 v znameniti zbirki Pesmi štirih (skupaj s Kajetanom Kovičem, Janezom Menartom in Cirilom Zlobcem), potem pa je izdal še 15 zbirk za odrasle in več del za otroke. Leta 1984 je prejel Prešernovo nagrado, od leta 2007 pa je bil redni član SAZU.

Steve Jobs

5. oktobra je odšel Steve Jobs (1955), računalniški inovator in poslovnež. Za mnoge eden največjih genijev sodobnega sveta. Karizmatični Jobs je bil leta 1976 ustanovitelj podjetja Apple, ki že dolgo ne ponuja več samo računalnikov (imac), ampak, jasno, mobilne telefone iphone, prenosnike ipad, glasbeni predvajalnik ipod… Razvili so tudi sistem iTunes, ki omogoča ne samo poslušanje, ampak tudi kupovanje melodij. Leta 1986 je Jobs pomagal razviti tudi podjetje za računalniške animirane filme Pixar, ki je eno najuspešnejših v svetu filma. Steve Jobs se je dolgo boril z boleznijo, svet pa mu vrača s postavljanjem spomenikov in obeleževanjem njegovega dneva – 16. oktober bo v Kaliforniji Steve Jobs Day.

Jaša L. Zlobec

2. decembra se je poslovil Jaša L. Zlobec (rojen 1951), slovenski politik, prevajalec, diplomat in kulturni delavec. Jaša Zlobec je kot študent na Filozofski fakulteti deloval v študentskem gibanju, med drugim je urejal Tribuno in nekaj literarnih edicij. Po diplomi iz italijanskega in francoskega jezika je delal na nacionalni televiziji, potem pa postal urednik na Cankarjevi založbi. Iz osemdesetih let prejšnjega stoletja so znani njegovi satirični zapisi v Mladini (Džuli Šviga). Ob člankih in kolumnah so pomembni tudi njegovi prevodi Calvina, Manzonia in Pirandella ter italijanske moderne poezije. Od devetdesetih let naprej je deloval kot politik in diplomat – bil je slovenski veleposlanik v Belgiji.

Vaclav Havel

18. decembra se je poslovil Vaclav Havel (1936), prvi češki predsednik, pisatelj in oporečnik. Napisal je 25 dramskih del, šest zbirk poezije in deset knjig z eseji in zgodbami. V času komunizma je bil Havel večkrat zaprt (kar je pustilo resne posledice na njegovem zdravju), med njegovim najdaljšim zapornim obdobjem (od leta 1979 do 1984) so v zaporu nastala Pisma Olgi, ki jih je izdal leta 1988. Po žametni revoluciji je postal deveti oziroma zadnji češkoslovaški predsednik, sicer znan po svojem humorju in čutu za sodobno umetnost. Njegovi prijatelji so bili iz vrst ansambla Velvet Underground, njegov svetovalec je bil Frank Zappa, nekaj dni pred smrtjo pa se je dobil z dalajlamo, svojim najboljšim prijateljem.