Dva meseca potem, ko se je njegova knjižica Dvignite se! pojavila na knjižnih policah v Franciji, so izbruhnili protesti v Tuniziji. Po 24 letih neomejene oblasti je moral oblast predati avtokrat Zine El Abidin Ben Ali. Dva meseca zatem so ogorčeni protestniki prisilili v sestop s trona egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka. Samozavestni, ogorčeni in pogumni državljani so v preteklem letu zasedli ulice in trge v Libiji, Maroku, Franciji, Alžiriji, Jemnu, Siriji, Grčiji, Španiji, Angliji, na Kitajskem, v Mehiki in Čilu, Sloveniji, Ameriki in Rusiji. Mnogi so posvojili ime, ki ga nosijo francoski, grški in španski izvodi knjižice Dvignite se!. Indignados, aganaktismenoi - ogorčeni.

Stéphane Hessel ima biografijo za knjige in filme. Ena je že napisana in nekaj že posnetih. Rodil se je v Berlinu poljskemu judovskemu pisatelju Franzu Hesslu in Helen Grund, protestantski novinarki in slikarki. Pri sedmih letih je prišel v Pariz, kjer je za družinsko mizo sedel z umetniki Pablom Picassom, Le Corbusierom in Manom Rayem. Njegova mama je imela ljubezensko razmerje z družinskim prodajalcem umetnin Henri-Pierrom Rochéjem. Ta je o ljubezenskem trikotniku napisal roman Jules in Jim, ki je služil kot podlaga klasiki francoskega filma novega vala Françoisa Truffauta. Mali Stéphane je v njem deklica Sabine.

Skupaj z najperspektivnejšimi mladimi Francozi je bil leta 1937 sprejet na ugledno École Normale Supérieure. Nato je prišla vojna. Diskriminacija, krivice, vladavina moči in nasilja. Kolaboracionistična francoska vlada. Še ne petindvajsetletni Hessel se je odločil za upor in pokončen boj za demokratične vrednote. Leta 1941 se je v Londonu pridružil odporniški skupini Charlesa de Gaulla in se tri leta kasneje vrnil v Francijo, da bi vzpostavil vezi z odporniki na terenu. V Parizu so ga nekaj mesecev pred osvoboditvijo Pariza zajeli gestapovci. Po mučenju z vodnim deskanjem so ga poslali na vislice v Buchenwald. Tam je prevzel identiteto umrlega taboriščnika in bil premeščen v taborišče Rottleberode, od koder je pobegnil. Ujeli so ga in zaprli v koncentracijsko taborišče Dora. Ponovno je ušel. Tokrat se mu je uspelo vrniti v Pariz k ženi, hčerki in sinovoma. A njegova drža člana odporniškega gibanja za enakost, svobodo in solidarnost je postajala vse bolj in bolj neupogljiva.

Globalni mislec 2011

Prodajna uspešnica Dvignite se! je razširjen zapis govora, ki ga je imel Hessel leta 2008 ob proslavi francoskega odpora. Knjižico je v duhu skromnosti, ki je vladala po drugi svetovni vojni izdala majhna založniška hiša. Natisnili so jo v bornih 8 tisoč izvodih. Hessel je vse dobičke prepustil založbi, del gre za donacije po njegovem izboru. Do danes je bilo prodanih že skoraj 4 milijone izvodov, prevedena je bila v več kot 13 jezikov.

"Zelo sem vesel, da lahko opazujem toliko mladih, ki so prebrali mojo knjigo," pravi nekdanji diplomat in veleposlanik. "Več ko bo državljanov, ki bodo živeli za demokracijo - in to ne za demokracijo nekoč, ampak za demokracijo zdaj! -, bolje bo za naše države."

Šest let vojne ga je prepričalo, da se je podal v diplomacijo. "V meni se je prebudila nuja in odgovornost, da pomagam skupaj pripeljati države, ki so se tako bridko borile druga proti drugi." Pričal je sprejetju ustanovne listine Združenih narodov. Veselil se je ob polaganju prvih temeljev združene Evrope. Sodeloval je v skupini, ki je oblikovala Splošno deklaracijo človekovih pravic. Njegove vrednote in angažiranost so ostale nespremenjene. Med alžirsko vojno se je postavil proti Franciji za alžirsko samostojnost. Razveselilo ga je, da so z nastankom Izraela judje dobili svojo državo, a obsodil okupacijo Palestine. Po obiskih Gaze je to označil za zapor pod nebom in ob izraelskem napadu na Gazo pred tremi leti izrazil ogorčenje, da prav judje danes izvršujejo vojna hudodelstva ter hudodelstva zoper človečnost.

Je eden vodilnih globalnih mislecev leta 2011 po izboru revije Foreign Policy in nasprotnik nadaljevanja vojne v Afganistanu. Želi si arabskega poletja in stoji za ljudmi, ki so pripravljeni pokazati svoje ogorčenje nad stanjem, kakršno je, in verjamejo, da so spremembe mogoče in nujne. "Skrbi me, da so mladi pozabili na lastno odgovornost do demokratičnih vrednot," ponavlja v intervjujih na obeh straneh Atlantika. Demokracijo vidi kot sistem, v katerem ne vladajo in ne določajo pravil le mogočni, ampak imajo tudi pripadniki manjšin in nižjih razredov enak položaj, vpliv ter pravice kot ostali državljani. "Ko se tega ne spoštuje, je nujno vzeti si čas za protest."

Dr. Igor Pribac, filozof, docent za socialno filozofijo in filozofijo zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti, prevajalec ter eden vodilnih kritičnih mislecev družbe v slovenskem prostoru, označuje Hesslovo delo za emblematično besedilo leta 2011. Naslov slovenskega prevoda, pravi, zmede. "Hessel bralca v resnici ne poziva k fizičnemu dejanju, ampak k moralnemu čustvu ogorčenja. Ogorčenje je izraz revoltiranosti ob nečem, kar je moralno neznosno, čeprav se morda ponuja kot sprejemljivo in normalno. V prvi vrsti gre za poziv, da si kot državljani spet vzamemo pravico do lastnih moralnih presoj in jih ne prepustimo oblasti, politikom in strankam. Problem je, da je ogorčenje težko vzbuditi pri tistih, ki so se uspešno prilagodili nemoralnemu svetu. Če nimaš vesti, ne moreš postati ogorčen. Kot ne moreš uživati na ukaz, tudi ne moreš postati ogorčen na ukaz."

Demokrat, ki verjame

Knjigo in razmisleke Stéphana Hessla se splača brati skupaj s knjigo, ki je nastala na podoben način, pokojnega ameriško-evropskega zgodovinarja Tonyja Judta Deželi se slabo godi. Hkrati gre zraven misliti tudi delo Kate Pickett in Richarda Wilkinsona The Spirit Level o tem, zakaj so ekonomsko bolj enakopravne družbe boljše za vse. Profesor Richard Wilkinson je pred dobrim letom v Yorku v Angliji razlagal, da je treba na novo premisliti družbene vrednote: "Skrajni čas je, da obsodimo pohlep in zapopademo vse negativne stranske posledice, ki jih ima za družbo."

Hessel govori podobno: "Smo na vhodnih vratih v novo globalno družbo. Svet, v katerem živimo, se lahko spremeni samo globalno. Vse je povezano. To je novo in zanimivo. Kliče po novem svetovnem redu. Ne moremo več živeti v nereguliranem finančnem in ekonomskem sistemu, ki nas spravlja ob pamet. Ne moremo sprejeti, da se bo Zemljo še naprej neomejeno izrabljalo in zlorabljalo. Čas je za prenovo človeških čustev o človeški družbi."

Je demokrat, ki globoko verjame v javno šolstvo in zdravstvo, socialno državo in neodvisne medije. Prepričan je, da ideal demokracije kljub zlorabam, ki jih doživlja, ni za na odpad. "Demokracija je rešitev. Skupaj moramo na temeljih skupnih vrednot soodločiti, kam hočemo. Verjeti moramo v svoje vlade. Uporabiti moramo poti, ki nam jih demokracija ponuja, da s svojim vplivom dosežemo spremembe. Nato se morajo vlade s poslanstvom svojih državljanov zoperstaviti izrojenim vplivom korupcije in nereguliranih financ. Potrebujemo novo, izvirno, ustvarjalno obliko demokracije. Upor se vedno začne pri manjšini in se nato razširi. Zato so manjšine tako dragocene," pripoveduje avtor pesniške zbirke in avtobiografije Ples s stoletjem iz leta 1997.

"Upor proti je naša pravica. Upor za nekaj drugega pa potrebuje tudi ustvarjalnost. Ustvarjalnost nujno naleti na odpor, ker je teža stvari, kakršne so, velika. Moramo biti močnejši," opisuje vztrajnost in odločnost zmagovalec druge svetovne vojne.

Državljani sveta so v letu 2011 začeli, kar se bo pisalo naprej v letu, ki prihaja. Predanost demokratičnim vrednotam, uporni duh in pogumna solidarnost Stéphana Hessla so morda zaznamovali preteklo leto. Zares jih bomo potrebovali v letu 2012.