Priznamo, da smo za to že slišali, a vseeno smo pred časom pošteno pobuljili, ko smo v nekem nemškem tisku prebrali naslov: Enica za čisto enico. Pri čemer se je enica nanašala na BMW-jevo serijo 1, katere drugo generacijo so Bavarci pred kratkim poslali na ceste. Da bi eden najboljših proizvajalcev avtomobilov na trg poslal tako slab avtomobil? Ne, seveda je to nemogoče in hitro nam je postalo jasno, da enica v prevodu v slovenski jezik pomeni petico.

Pa si nova enica dejansko zasluži petico? V nekaterih pogledih zagotovo, v nekaterih (no, dejansko samo enem) pa celo enico. Tisto našo, pravo. A o tem na koncu, začnimo raje pri dobrih plateh, pri peticah. To si, kakopak, v prvi vrsti zasluži z voznimi lastnostmi, pri katerih BMW tako ali tako spada v sam vrh in to dokazuje od svojega najmanjšega modela naprej. Tako motorju (2-litrski dizel s 143 konji moči) kot 8-stopenjskemu avtomatskemu menjalniku ne moremo očitati ničesar, ne zavidljivih sposobnosti (8,9 sekunde do hitrosti 100 kilometrov na uro) ne prevelike požrešnosti (mirno bi ga spravili pod 6,5, nam pa je popil 6,8 litra dizelskega goriva na 100 kilometrov). Za malce zabave ob tem lahko poskrbi pogon na zadnji kolesni par, odlično blaženje je dajalo občutek sedenja v večjem avtomobilu, volanski mehanizem pa je izredno natančen in odziven. Mimogrede, podvozje je bilo prilagodljivo (športno, udobno...), a tudi v najbolj športnem je enica delovala mehkejše od pričakovanj, kar pa ji nikakor ne moremo šteti v minus.

Če smo omenili občutek sedenja v večjem avtomobilu, moramo nemudoma dodati, da tega kar precej oklesti razmeroma skopo odmerjen prostor v potniški kabini. Prostorskega udobja je za 4,32 metra dolg avto namreč predvsem na zadnji klopi malo, medtem ko spredaj še gre, predvsem sedeži so odlični. Prav tak je tudi voznikov delovni prostor, ki je na las podoben tistim iz večjih bavarcev, skratka natančen in brezhiben, morda pa komu za ta razred tudi malce dolgočasen. Prtljažnik je s 360 litri zadovoljiv, a nič več kot to, razširi pa se lahko do 1200 litrov.

Kjer enica razočara in si dejansko zasluži enico, pa je področje serijske in dodatne opreme. Pri prvi je namreč skromna (varnostno sicer ne, saj tu od bistvenih stvari ne izpušča ničesar), pri drugi pa je seznam dolg, predolg, da bi naštevali vse, na njem pa je marsikaj, kar bi avtomobil tega razreda za 26.700 evrov moral imeti že serijsko (na primer avtomatsko klimo, priključek USB in še in še). Omenjeno in cel kup drugih stvari (navigacija, avtomatski menjalnik, paket urban line s številnimi okrasnimi dodatki...) so ceno testni enici dvignili za kar 17.507 evrov, na končnih 44.207 evrov. Za to ceno pa ne dobite enice, ne trojke, ampak celo petico. Da BMW-jevo petico!