Prehod iz starega leta v novo bomo praznovali na ulici v San Diegu ali pa kar tukaj v Chula Visti, kjer smo nastanjeni. Ritem treninga nam ne dovoli, da bi pobliže spoznali kalifornijski veseli december. Za novoletno praznovanje pa si bomo vseeno privoščili malo zabave.

Novoletni čas je za večino čas veselja, praznovanja, daril... Za nekatere je to čas proslavljanja uspešnega leta, za druge upanje na boljše prihajajoče leto. Z lepimi željami se spomnimo na družino, prijatelje, poslovne partnerje in preostale ljudi, ki so del našega življenja. Želimo si, da bi bil svet brez lačnih, vojn, revščine. Želja je veliko. Nekatere se bodo spremenile v darilo, druge bodo ostale le želje.

Kot človeku, ki je vse življenje vpet v šport, mi veliko pomenijo športna darila in športne želje.

Eno ljubših daril sem prejel na proglasitvi športnika leta 2011. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma me je Društvo športnih novinarjev Slovenije proglasilo za drugega najuspešnejšega športnika v Sloveniji v letu 2011 (čestitke Tini, Petru in skakalcem za naj v letu 2011 ter tudi preostalim nagrajencem). Mogoče se to priznanje ob treh nazivih naj športnika leta, ki jih že imam v vitrini, ne zdi nič posebnega. A vendarle je zame posebno darilo. Za mano je leto uspešnega povratka na atletske stadione. Bilo je zanimivo leto, pred začetkom katerega se je postavljalo vprašanje: "Ali zmore?" Pritrdilen odgovor se je spisal v Daeguju z bronasto kolajno in v Zagrebu z metom prek 80 metrov. Ob prejetem darilu za drugega najboljšega športnika v letu 2011 so tukaj že želje za leto 2012. Ubranitev olimpijskega zlata iz Pekinga. Ta želja bo v meni tlela do 5. avgusta zvečer, ko bo v Londonu na sporedu finale meta kladiva.

A s tem priznanjem se večer daril ni končal. Največje darilo zame in za slovenski šport je prišlo na koncu. Že nekaj časa se je govorilo o tem, a vendar nisem verjel, da bo kdaj ta ideja zares zaživela. Šport je dobil Hišo slavnih. Kraj, kjer se bodo pomnili vsi največji dosežki slovenskega športa. To gesto smatram kot poklon slovenskemu športu in zato se zahvaljujem Društvu športnih novinarjev Slovenije za najlepše darilo, ki ste nam ga lahko namenili ob iztekajočem se letu. In to darilo bo trajalo večno.

Naj si za konec dovolim citirati olimpionika Mira Cerarja ob sprejetju v Hišo slavnih športnikov, kajti menim, da smo se v tistem trenutku vsi športniki počutili podobno: "Spoštovani, počaščen sem in dodal bi, da je lepo biti v domovini priznan in spoštovan."

Želim vam, da se tudi vi v naši domovini počutite tako! Srečno 2012!!!