S popolno blokado zunanjega sveta in propagando, ki je slonela na psihologiji množic, kakršno je v nacistični Nemčiji vzpostavil Joseph Goebbels, je imel diktator Kim Jong Il v Severni Koreji status božanstva. Lasten narod je lahko prepričal v prav vse. Tudi v to, da je izjemen športnik v več različnih panogah. Novice o vseh njegovih dosežkih so Severni Korejci poslušali prek radijskih sprejemnikov, ki so v tej državi posebno tehnološko dovršeni. Nimajo namreč gumba za izklop, program pa je predvajan le takrat, ko se za to odločijo vrhovni poveljniki.

Kim Jong Ilu ni nikoli nič spodletelo. Tisti dan, ko je prvič stopil na igrišče za golf, bi mu zavidal tudi Tiger Woods. Z 18 luknjami je bojda opravil s kar 38 udarci pod parom - enajst lukenj naj bi zadel v prvem poskusu, od tega pet zapored. Po analizi golf portala Golf Digest je verjetnost za profesionalnega igralca, da luknjo zadane s prvim udarcem, 1:3756, za amaterja 1:12.750. Da bi začetnik v prvem poskusu zadel denimo dve luknji, pa je verjetnost le 1:9,222.500. Ti podatki na radiu bržkone niso bili predvajani.

V muzeju v glavnem mestu Pjongjang hranijo kegljaško kroglo, ki naj bi jo Kim Jong Il uporabil prvič, ko se je odločil za preizkus v tej igri. Posebnega uvajanja ni potreboval, saj mu je že v prvo uspela popolna partija, s čimer je zbral maksimalni izkupiček 300 točk. Da kaj takšnega uspe izkušenemu igralcu, je verjetnost 1:4000.

Največja njegova strast je bila košarka. Oboževal je vse, kar je bilo povezano z Michaelom Jordanom. Na enem od zunanjepolitičnih druženj je od Madeleine Albright, nekdanje sekretarke Združenih držav Amerike, prejel košarkarsko žogo s podpisom legendarnega Jordana. Kim Jong Il je bil tako navdušen, da je ukazal zgraditi muzej, ki je posvečen zgolj tej žogi. Svojega idola je večkrat povabil v Severno Korejo, a nikoli ni bil uslišan. Uteho je našel v videozbirki vseh Jordanovih tekem, ki jih je odigral v ligi NBA. Lige, katere v Severni Koreji na televiziji niso predvajali še prav nobene tekme. Za razliko od preljubega naroda Kim Jong Il sebi ni zapiral svetovnih meja. Bil je vnet filmofil. V zasebni zbirki je imel bojda več kot 30.000 filmov, tudi tistih iz Hollywooda. Jasno, njegov najljubši je Space Jam, kjer je glavno vlogo odigral ravno Micheal Jordan.

Priljubljenost košarke v domovini je ljubljeni vodja gradil okoli Ri Myung Huna. Kar 235 centimetrov visoki košarkar je bil v 90. letih blizu nastopa v ligi NBA. Bil je na preizkušnji pri več moštvih, a njegov uradni nastop je zavrnilo vodstvo lige, razlog pa je bila prepoved vsakršnega trgovanja med ZDA in Severno Korejo. Leta 2000 so mu vendarle prižgali zeleno luč za nastop, toda pod pogojem, da niti centa lastne plače ne nakaže nazaj v Severno Korejo. Ko je gostoval v studiu televizijske postaje CNN, je Ri Myung Hun dejal: "Jaz sem visok mož in rad bi preizkusil lastne sposobnosti. Politika in denar me ne zanimata. Kot športnik se le želim preizkusiti v najboljši ligi na svetu." Kaj kmalu je svoje uradno stališče spremenil in sporočil, da se vrača "v naročje Severne Koreje k ljubljenemu vodji Kim Jong Ilu". V domovini je lahko zaigral tudi po precej drugačnih pravilih točkovanja. Kim Jong Il je namreč določil, da vsak koš šteje tri točke, zadeta trojka, ki se ne dotakne obroča, štiri točke, vsak koš, ki je dosežen v zadnjih treh sekundah napada, pa kar osem točk. Edini, ki lahko ta sistem spremeni, je njegov sin in naslednik Kim Jong Un, še en navdušenec nad košarko, ki je imel v preteklosti to srečo, da se je fotografiral s Kobejem Bryantom in Tonijem Kukočem.

Ljubljeni vodja Kim Jong Il je bil dejaven tudi v nogometu. Kako dobro je krotil okroglo usnje, ni znano, se je pa bojda dobro spoznal na nogometno taktiko in je z nasveti vseskozi zalagal selektorje državne reprezentance. Leta 2010 je Severna Koreja drugič nastopila na svetovnem prvenstvu, tedanji selektor Kim Jong Hun pa je razkril: "Med tekmami sem vseskozi v komunikaciji z našim voditeljem. Nasvete mi sporoča s pomočjo posebnega mobilnega telefona, ki ga preprosto oko ne zazna." Na mundialu je Severna Koreja pristala v najtežji skupini z Brazilijo, Portugalsko in Slonokoščeno obalo. Na prvi preizkušnji z Brazilci se je odlično upirala in izgubila zgolj z 1:2. Poleg dostojnega poraza proti precej boljšemu tekmecu so Severni Korejci pustili dober vtis s pogumno igro. Nad videnim je bil navdušen tudi vodja države Kim Jong Il, ki se je odločil, da se naslednji obračun s Portugalsko predvaja v živo. Prvič v zgodovini Severne Koreje je bil neki športni dogodek uprizorjen na televiziji v neposrednem prenosu, kar pa je Jong Il kasneje obžaloval. Portugalska je Severno Korejo razbila s 7:0, zato je bila tekma še pred koncem umaknjena s programa tamkajšnje televizije.

Zadnji poraz z 0:3 proti Slonokoščeni obali je situacijo za Severne Korejce še poslabšal. V domovini so bili sprejeti kot izdajalci naroda, ki so osramotili državo pred svetom. Celotna reprezentanca je bila deležna šesturnega javnega ponižanja. V palači za kulturo v Pjongjangu pa so morali poslušati žalitve in kritike 400-članskega zbora, v katerem so bili državni uradniki, študentje in novinarji. Najslabše jo je odnesel selektor Jong Hun, ki je takoj izgubil službo in bil izključen iz delavske stranke. Izgnan naj bi bil na prisilno delo na gradbišče ceste, ki poteka po delu države, kjer praktično ni žive duše. Razen kaznjencev.