Prepričani so namreč, da je prosilec, katerega imena ne smejo izdati, zlorabil zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), da bi s pomočjo pridobljenih informacij pritisnil na šole, naj od podjetja, ki jo zastopa, kupijo določeno blago in storitve. Poleg tega je, kot so razkrili s skupnimi močmi, šole zavajal s skrivanjem za nekakšno starševsko civilno iniciativo, kar je potrdila tudi naša preiskava. In najhuje: ta primer po mnenju ravnateljev odpira prosto pot za dodatno obremenjevanje šol, ki se že zdaj utapljajo v vseh mogočih administrativnih zahtevah.

Namestnica informacijske pooblaščenke Katarina Kotnik Šumrah, ki se s temi primeri ukvarja, očitke o zlorabi zakona zavrača, šolam pa očita, da po toliko letih veljavnosti ZDIJZ še vedno ne vedo, kakšne naloge jim zakon kot javnim zavodom nalaga. Spor, v katerem je neslavno vlogo odigralo tudi ministrstvo za šolstvo in šport, prerašča okvire administrativnih nesoglasij.

Starševska iniciativa in omarice prve pomoči

Nenavadna zgodba z elementi detektivke se je po naših podatkih začela letos jeseni, ko je na eno od šol priromalo e-pismo, v katerem je predstavnica neznane "Civilne iniciative za odgovorno šolo" (v nadaljevanju Iniciative) vodstvo šole pozvala, naj bolje poskrbi za varnost svojih učencev. "Med našimi člani je tudi nekaj učiteljev in staršev Vaših učencev, ki smo zaskrbljeni nad varnostjo na naši šoli," je svojo zahtevo utemeljila podpisana mag. Meta Novak. Ravnateljico je zlasti osupnila ponudba v pismu. Iniciativa je namreč šoli ponudila, da bo na svoje stroške najela strokovnjaka za varnost pri delu (izbrali naj bi ga s seznama ministrstva za delo), ki da bo pregledal tako imenovano izjavo o varnosti, ki jo mora imeti vsaka šola, in varnostne ukrepe šole. Zlasti jo je začudil dostavek, da bo Iniciativa v primeru, da bo strokovnjak odkril nepravilnosti, morala ne le odpraviti nepravilnosti, temveč tudi plačati njegovo delo. V pismu neki drugi šoli, ki smo si ga ogledali, je Novakova vodstvo pozvala, naj "zaradi velike vznemirjenosti staršev" hitro ukrepajo ter učilnice opremijo z ustreznimi kovčki prve pomoči in poskrbijo za ustrezno usposobljene učitelje. Le tako da bodo lahko svoje "člane pomirili" in se jim ne bo treba "obračati na institucije". Po naših podatkih je velika večina šol pisma Iniciative vseeno vrgla v "koš", med njimi Gregor Pečan, ravnatelj OŠ Janko Moder iz Dola pri Ljubljani.

Kot pravi, za varnost svojih učencev na šoli skrbijo v skladu z vsemi predpisi. Ker so ti zahtevni, pa tudi spreminjajo se kar naprej, so že pred časom sklenili pogodbo z enim od usposobljenih podjetij (ki jim za nadzor nad načrtovanjem in izvajanjem potrebnih ukrepov zaračuna 65 evrov na mesec). Dodajmo, da imajo šole pogodbe z različnimi podjetji. "Če bi se name obrnili starši mojih otrok, bi jim pozorno prisluhnil, toda od teh se name fizično ni obrnil nihče. Prepričan sem, da tudi na omenjeno Iniciativo ne. Zato na pismo, ki ni bilo niti ustrezno podpisano, nisem odgovoril," svojo odločitev pojasnjuje Pečan. Podobno je ravnal tudi nekaj mesecev prej, ko je dobil podobno pismo od Zavoda za požarno varnost in varnost pri delu Ljubljana (gre za zasebno podjetje), v katerem so ga prepričevali, da bi moral omarice za prvo pomoč po zakonu namestiti v prav vsako učilnico.

Če ne gre zlepa, gre - z zakonom

Nato je čez kakšen mesec na OŠ Janko Moder priromalo še eno pismo, tokrat kot zahteva za dostop do informacij javnega značaja. Prosilec D. Ć. je od te šole in še kakšnih 200 ali 300 šol - tako so z medsebojnim obveščanjem ugotovili ravnatelji - zahteval, da mu šole pošljejo tako imenovano izjavo o varnosti z oceno tveganja ter evidenco ukrepov in oseb, določenih za izvedbo ukrepov. Poleg tega je zahteval še načrt evakuacije v primeru nesreč, načrt za dajanje prve pomoči, evidenco usposabljanja delavcev, evidenco o porabi in nabavi materiala in opreme za prvo pomoč reševanja, pa še vse pogodbe in račune z dokazili o opravljanju nalog zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu. D. Ć. se je na eno od zahtev podpisal nenavadno - z velikimi tiskanimi črkami - in brez varnega elektronskega podpisa, iz glave pisma pa so ravnatelji lahko razbrali, da prosilec pripada že omenjeni Iniciativi. Velika večina ravnateljev prosilcu v zakonitem roku ni odgovorila, vmes so se tudi pozanimali o njem in ugotovili, da sploh ne stanuje na naslovu, ki ga navaja, da ima več podjetij in da krajani še niso slišali zanj. Nekaj jih je prošnjo zavrnilo.

Kot nam je povedala ena od ravnateljic, ki je vlogo zavrnila, so se pri tem oprli na oktobrsko okrožnico MŠŠ. V njej je ministrstvo ravnateljem pojasnilo, da ne Iniciativa ne D. Ć. nimata pravice do pošiljanja strokovnjakov na šolo, da pa šole morajo odgovoriti na zahtevo po ZDIJZ. K temu pa so brez posvetovanja z Natašo Pirc Musar dodali še mnenje, "da v konkretnem primeru ne gre za informacijo javnega značaja", ker da ta ne sodi v delovno področje organa. Nekaj šol je zahtevo prosilca zavrnilo prav na podlagi te, kot se je izkazalo kasneje, zavajajoče informacije.

Sredi novembra je MŠŠ namreč mnenje preklicalo (sklicujoč se na prve odločbe pooblaščenke) in poslalo novo okrožnico, v kateri so šole vnovič pozvali, naj se o zahtevi izrečejo. Ravnatelje so tokrat tudi poučili, da po uredbi o upravnem poslovanju ni potreben varen elektronski naslov, če ni dvoma o tem, kdo je vložnik zahteve. Gregor Pečan pa je podvomil prav o tem, zato je D. Ć. pozval, naj pošlje pisno vlogo. In glej si ga: od D. Ć. ni bilo več nobenega glasu. Tudi pritožbe zaradi "molka organa" ne. To pa so, kot rečeno, dobili številni drugi, ki prosilcu niso odgovorili; nekateri tudi zato ne, ker e-sporočila menda niso dobili. Večino je najbolj razburilo dejstvo, da morajo čas trošiti za nekoga, ki hoče od njih informacije zaradi svojih poslovnih koristi.

"Na šoli smo zato, da poučujemo in vzgajamo, ne pa da dragoceni čas trošimo za ljudi, ki bi radi šolam izpulili še kakšen denar. Že zdaj smo zasuti z administrativnimi opravili, da jih komajda zmoremo. Ves čas se tudi bojimo, kje bomo naredili napako, saj nam pravnika ne dovolijo zaposliti," se huduje Gregor Pečan, ki je (ne edini) prepričan, da informacijska pooblaščenka sodeluje pri zlorabi zakona oziroma prava. Kot pravi, že zdaj starši in člani sveta s pomočjo ZDIJZ terjajo vse mogoče. "Nekdo je na primer pred časom zahteval kopije potrdil o diplomah učiteljev, spet nekdo drug načrt vodstva šol o izrabi delovnih ur, ker da učitelji julija in avgusta premalo delajo, tretji bo hotel vse pogodbe, kar jih imamo na šoli, da bo lahko iskal luknje in nas šikaniral… Kam nas to vodi?! In ne gre za starše, temveč za ljudi, ki jih vodijo le poslovni interesi."

Kar zadeva Iniciativo in D. Ć, slednje drži. Ime Meta Novak smo odkrili na spletni strani podjetja Pharma.si, ki ponuja komplete prve pomoči in druge medicinske pripomočke, povezano pa je z mednarodnim združenjem Pharma Group (tako piše na spletni strani). Pharmo.si je ustanovil že omenjeni Zavod za požarno varnost in varstvo pri delu; podjetji imata sedež na istem naslovu. Obe imeni (prvo objavljamo v polni obliki, ker se predstavlja kot predsednica civilnega združenja) se pojavljata na spletnih straneh Iniciative. Ob tem je zanimivo, da je ob imenu Novakove, katere obstoja prav tako ni mogoče z zanesljivostjo potrditi, zapisan bruseljski naslov, ob njem pa je navedena organizacija ECAS (European Citizen Action Service). D. Ć. je na isti strani naveden kot sekretar Iniciative. Ob tem je zanimivo, da se na naše telefonske klice in sporočila ni oglasil nihče od njiju - številke so javno objavljene na spletnih straneh in navedene v vlogah D. Ć. - čeprav smo ju klicali in čakali več dni. Iniciativi očitno ni do tega, da bi kdo njihova opozorila o premalo varnih šolah predstavil javno…

Enako zanimiva je tudi interpretacija pravilnika o varnosti in zdravju na spletnih straneh Iniciative. Iz določbe, ki pravi, da morajo pristojni namestiti eno omarico s prvo pomočjo "na 50 delavcev ali eno delovno enoto", so namreč gladko izpeljali sklep, da to pomeni, da mora omarica s prvo pomočjo stati v vsaki učilnici, učenci pa naj bi smeli pouk zavrniti, če je ni. Če torej povzamemo ugotovljeno, je najbolj verjeten sklep, da je ključni namen Iniciative in D. Ć. "prepričati" šole, da kupijo več opreme in storitev za prvo pomoč - pri podjetju, ki ga zastopajo. Zakon o dostopu do informacij javnega značaja jim je pri tem v pomoč. Šole na vlogo D. Ć. morajo odgovoriti, vsaka posamezno. Ali bodo res, pa bomo še videli. Ravnatelji so namreč na informacijsko pooblaščenko hudo jezni… In minister Igor Lukšič? Izjave od njega nismo mogli dobiti.