Obravnave sta se udeležila Titova vnuka Joška in Zlatica, soproge Jovanke, sina Miše ter vnukov Svetlane in Edvarda pa ni bilo. Vsi štirje vnuki so otroci Titovega pokojnega sina Žarka, z Jovanko in Mišem pa predstavljajo šest dedičev.
Joška Broz je novinarjem dejal, da je obravnava trajala 20 minut, med dediči ni nesoglasij, vsi pa želijo ohraniti zgodovinski spomin na Tita, ekonomske koristi pa od dedovanja ne iščejo.
"Pomembno nam je, da ohranimo zgodovinski spomin na dedka, da imamo v lasti nekaj, kar je pustil za seboj, ostalo pa lahko obdrži država," je pojasnil in dodal, da so veliko Titove lastnine razprodali, ukradli ali pa izgubili. Sam bi rad dobil dedkovo svečano uniformo s kopijami odlikovanj.
Naslednjo obravnavo so razpisali za 17. februar, odvetniki dedičev pa so zahtevali, da jim do takrat omogočijo vpogled v sezname daril, ki jih je Tito prejel in so razstavljeni v Muzeju zgodovine Jugoslavije, kakor tudi v registre fotografij, oblačil, knjig in nakita.
Po začetku zapuščinske razprave decembra leta 1983 so si sicer dediči dolgoletnega jugoslovanskega voditelja uspeli razdeliti le avtorske pravice za Titove knjige, od katerih je vsakemu pripadlo 4000 takratnih mark. Delitvi premoženja je sprva nasprotovala Titova vdova Jovanka, da bodo premoženje razdelili med dediče, pa je sodišče odločilo leta 1989.
Po letu 2000, ko je ustavno sodišče za neustavnega razglasilo zakon o upravljanju družbene lastnine, ki je bila v lasti Josipa Broza Tita, pa so sprožili nov postopek, v katerem so morali znova ugotoviti, katere so osebne stvari pokojnega predsednika SFRJ.
Zapuščinska razprava med dediči Josipa Broza Tita se je začela 14. decembra leta 1983, skoraj tri desetletja kasneje pa je prva obravnava potekala šele konec novembra letos.
