"Dolgo so nas zavajali, da je plastična smrečica bolj ekološka od naravne," je ob tej priložnosti povedal direktor zavoda za gozdove Jošt Jakša. Poudaril je, da se ekološko gledano umetne smrečice izplačajo le, če jih uporabljamo 20 ali več let.
Marjana Kavčič je bila ena od srečnic, ki včeraj v dolgi vrsti pred stojnico ni čakala zaman, saj je s seboj odnesla manjše drevo. Bila je zadovoljna, da je smrečico dobila zastonj, saj se ji zdijo prodajne cene nekoliko previsoke. "Všeč mi je ta akcija, ker vemo, da so bile razdane smrečice pridelane na okolju prijazen način, s posekom niso naredili nobene škode in zato bi bilo tudi fino, če bi takšnih smrek razdelili več kot le 45," je povedala Kavčičeva. Nekateri Ljubljančani so se po razdelitvi vseh drevesc zadovoljili tudi z večjimi smrekovimi vejami, ki jih bodo bodisi obesili v svoje domove zaradi pristnega vonja po gozdu ali pa jih bodo okrasili in z njimi nadomestili praznično drevo.
Vsi, ki si želijo naravnih smrečic, morajo pri trgovcih iskati drevesa z rožnato nalepko z letnico 2011. Ta zagotavlja, da je bila smrečica posekana na gozdu prijazen način, opozarjajo na zavodu za gozdove. Debevc je pojasnil, da so smrečice, ki nosijo rožnato nalepko, lastniki gozdov posekali pri strokovnem redčenju mladih gozdov, na negozdnih površinah, ki bi se sicer zarasle, pod daljnovodi in na posebnih nasadih, kar pomeni, da gozd zaradi teh posekov ni bil oškodovan. Ko bodo smrečice odslužile svojemu namenu, jih bodo lastniki lahko zavrgli med biološke odpadke ali pa pokurili v lastnih pečeh, s čimer prav tako ne bodo škodili okolju v nasprotju z umetnimi smrečicami, ki so iz plastike in so nerazgradljive, je dejal Borut Debevc iz zavoda za gozdove.
Polonca Štritof iz društva Ekologi brez meja se strinja z zavodom za gozdove in ljudem polaga na srce, naj kupujejo smrečice s posebnim certifikatom, ki zagotavlja, da niso bile posekane "na divje", temveč po strokovni presoji in tehtnem izboru, ki ne škodi gozdu.
"Dobro pa je tudi, če pri urejanju prazničnega drevesa uporabimo nekoliko kreativnosti in iznajdljivosti," je dodala Štritofova. "Obstaja še veliko drugih načinov, kako na okolju prijazen način nadomestiti umetne in naravne smrečice. Smreko lahko narišemo, uporabimo kakšno večjo vejo, ki jo okrasimo. Tradicija se razvija in lahko si jo prilagodimo na svoj način," je dejala Štritofova. Dobra ideja se ji zdi tudi posaditev smreke pred hišo, ki jo lahko vsako leto znova okrašujemo, oziroma tudi najem prazničnih dreves v loncih.
