Od kdaj človeštvo pozna pivo? Prva poročila o tem segajo v čas okoli 6000 let pred našim štetjem in izhajajo iz Mezopotamije, kjer so prebivalci predelovali v pivo kar 40 odstotkov vsega pridelanega žita, pogosto pa so brozgi med vrenjem dodajali še aromatične rastline ali tudi med. V sumerskih državicah so s pivom plačevali tudi delavce. Preprost delavec je dobil na dan liter piva, nižji uradnik dva litra, višji uradnik in vse njegove žene pa po pet litrov piva na dan.
Najstarejši dokaz o varjenju piva je ohranjen na neki skulpturi iz Egipta, ki prikazuje moža, kako vari pivo. Znan je tudi pivski vrč, ki naj bi ga uporabljal faraon Tutankamon okoli leta 1250 pr. n. št. Varjenje piva se je potem razširilo tudi med Grki in Rimljani, najbolj zaslužna za razširitev piva po Evropi pa so keltska ljudstva.
Razgradnja s slino
Prvotno pivo ali prapivo so stara ljudstva varila podobno kot vino, z alkoholnim vrenjem, ki so ga povzročile divje kvasovke iz zraka. Zanimivo je, da so razgradnjo škroba iz žita ljudje dosegali s slino. Žito so v ustih dobro prežvečili, nato pa ga izpljunili v posode, v katerih je potem pijača zavrela. Nekatera primitivna ljudstva še dandanes "kuhajo" pivo na podoben način. Tako so tudi stari Slovani pridobivali alkoholno pijačo, ki so jo imenovali kvas ali kisijel.
Kitajci so že v prazgodovini z gojenimi plesnimi varili pivu podobne pijače iz slada ali iz neslajenega kuhanega žita.
Hmelja niso poznali, zato je bilo pivo iz slada uporabno zelo kratek čas. Nasploh je največja razlika med prvimi in dandanašnjimi pivi v tem, da je v proizvodnji piva hmelj prvič omenjen šele okoli leta 822 našega štetja. (jt)