Monopolist, za radikalne obračune z levico v slovenski RKC zadolženi dr. Ivan Štuhec, v prostem času duhovni tolažnik poslanske kandidatke z liste Nove Slovenije doktorice teologije Alenke Šverc iz Maribora (dama sicer ideološko razsvetljuje predsednico NSi Ljudmilo Novak iz Moravč), je očitno velik specialist za damske skrite razkošnosti. Edini je namreč prepoznal, da je bila ob režiserju zmage Zorana Jankovića na volitvah Milanu Kučanu odločilna dama, scenaristka volitev Marta Kos.
Vse zate - Totus tuus
Pravzaprav je dr. Štuhec namerno zamolčal, da so bile predčasne volitve v ozadju velika odločilna bitka za preživetje in bleščavo v javnosti, ki je neizprosno potekala med dvema damama. Marto Kos na levici in Rosvito Pesek na desnici. Obe sta si obetali velikanski skok na lestvici pomembnosti, saj so bile obljube za velik vložek izjemno vabljive. Toda uspelo je le eni, drugo bo lahko tolažil dr. Štuhec s preizkušenimi prijemi, ki se jih je naučil pri izven cerkvenih dejavnostih. Obe dami imata skupno, da sta storili prve korake v javnost na nacionalni televiziji, ko sta bili še brhki mladenki.
Rosvita Pesek je po vzorcu neizprosnosti Opusa dei (vzorec odlično pozna tudi dr. Alenka Šverc) s predvolilnimi predavanji širila po Sloveniji vero v Janeza Janšo z znanim duhovniškim sloganom podložnosti Totus tuus in velikega vodjo neusmiljeno branila v novinarskem delu svoje poklicno ideološke razdvojenosti. Njen najdražji Mitja Ferenc, sicer zgodovinar za izkopavanje hudih jam, pa je medtem veselo brenkal po Sloveniji s tamburaši Prifarskih muzikantov s Kostelskega, ki so po večini potomci Uskokov. Njihovi koncerti in pogosta predvajanja na televiziji so bili sicer le družabna oblika politične agitacije.
Znano je, da je Rosvita Pesek skušala svojo kariero začeti kot radijska novinarka, vendar je bila ocena njenega mikrofonskega glasu negativna. Zato se je zatekla na takrat najbolj nakladno slovensko tedensko revijo Antena k prijateljici Jasmin, hčerki večnega disidenta, literata, dramatika in satirika Žarka Petana, ki so mu vsi našteti pridevniki v začetku večstrankarske Slovenije omogočili, da je zasedel mesto generalnega direktorja nacionalne televizije. Tako so se na stežaj odprla vrata tudi Rosviti Pesek, kajti na televiziji so ocenili, da je njen mikrofonski glas primeren, njen stas pa naravnost briljanten za televizijsko kamero (kar nesporno še vedno drži). In briljantna je bila tudi njena novinarska pot, saj se je kmalu znašla v jati novinark, ki so neutrudno nasedale junakom takratnega časa. Janezu Janši in njegovim do zob oboroženim jurišnikom, ki so se večinoma brili po glavi na golo, po hoji so spominjali na Ramba, z oprijetimi majicami pa so posnemali Arnolda Schwarzeneggerja. Imeli so hitre avtomobile in dovolj denarja neznanega izvora. Rosvita je tako zvesto služila, da jo je alternativna desna slovenska novinarska bratovščina za njeno pokončnost odlikovala z nagrado, ki nosi ime Josipa Jurčiča. Sploh je zanimiva druščina Jurčičevih nagrajencev od ideološko vrtečega Janeza Markeša do Petra Frankla s Financ, ki zna dnevno politiko vrteti vedno v prid zaslužku. Pa nič ne de, tudi v nekdanji Jugoslaviji so delili slovenske novinarske nagrade po partijskem ključu. Vse skupaj ni nič nenavadnega, saj je po naročilu Pentagona leta 1945 dobil slavno Pulitzerjevo nagrado ameriški novinar William L. Laurence, ki si je ogledal strašna razdejanja po eksploziji atomske bombe v Hirošimi in Nagasakiju, potem pa je po naročilu politike in vojske spremenil svojo zgroženost v prijazno reportažo, v kateri je "ugotovil", da med žrtvami in ranjenimi ni nobenih znakov smrtonosnih učinkov atomskega sevanja. Očitna sprega novinarstva s politiko ni zmotila niti Pulitzerja niti Josipa Jurčiča niti dr. Ivana Štuheca.
Bes djaur po Aškercu
Rosvita Pesek, ki tudi pred televizijskimi gledalci ni mogla skriti razočaranja nad porazom Janeza Janše, pa bi še težje priznala, da je tudi njo premagala Marta Kos, ki je varno, s šolano roko politične propagandistke in poznavalke predvolilnih manipulacij do zmage pripeljala Zorana Jankovića, ki - roko na srce - niti sam ni dobro vedel, kaj z njim počenja odločna Korošica. Le še "bes, djaur", krik iz mokrih je Save grobov v onemoglosti lahko zahropla premagana SDS pod imenom nekega Majerja na spletnih straneh. Ali smrt brezvercem, ki jih je Aškerčev brodnik, oblečene v trenirke, zvrnil v deročo reko, potem ko je Janezu Janši v dvajsetih letih obljub svojim pristašem le enkrat uspelo zlesti v vladno palačo.
Marta Kos je vedno vedela, kaj hoče in kako doseči cilj, načini niso bili nikoli pomembni. In cilj je dosegla vedno. Kot njena brata, odvetnik Miran in Drago Kos, nekdanji kriminalist, potem izganjalec hudiča (res ne enako zagrizen do vseh) iz pralcev denarja in podkupovalcev, ki ne skriva, da Janez Janša ni njegov prijatelj. Drago Kos je tihi svetovalec leve varnostno obveščevalne službe, ki je mnogo postorila za zmago Zorana Jankovića, obenem pa je v stalni bitki s finančno in materialno mnogo močnejšimi varnostno obveščevalnimi jurišniki iz Grosupljega. Je pa proti obema paradržavnima službama uradna varnostno obveščevalna služba Sova le mali ptiček. V ozadju Marte in Rosvite je šlo pravzaprav za nadaljevanje obračuna pri Depali vasi, kjer je zmagala Barbara Brezigar, zato so decembrsko zmago Marte Kos še toliko težje prenesli.
Marta Kos si je mesto športne novinarke na nacionalni televiziji zagotovila kot plavalka, ki je enajst let tekmovala za ravenskega Fužinarja (mimogrede: njen brat Miran je trenutno predsednik Plavalne zveze Slovenije), seveda s posredovanjem ustreznih botrov. Prvo veliko televizijsko slavo si je z odličnim znanjem nemščine prislužila, ko je slavno avstrijsko "tingl tangl" narodnozabavno glasbeno oddajo Musikantenstadl (Senik godcev) vodila na Bledu in so jo prenašali Avstrijci, Nemci, Švicarji in Japonci. Potem sledijo same atraktivne službe Marte Kos, seveda ob stalni asistenci pomembnih mož. Bila je novinarka na nemškem radiu v Kölnu, potem dopisnica TVS iz Nemčije, od koder se je zavihtela na mesto šefice vladnega Urada za informiranje, vmes je z ekipo TVS obiskala olimpijske igre v Atlanti (poseben gost je bil Milan Kučan), potem je v roke vzela Joška Čuka na gospodarski zbornici in končala z darovanim športnim audijem TT v naročju sedanjega moža Aarona Marka. Do današnjih dni je ostala zvesta njemu in Forumu 21.
Marta Kos se z Zoranom Jankovićem ne bo pogajala kot koalicijski partner, pač pa bo sama izbirala. Segla bo zelo visoko, saj odlično govori nemško in angleško, spozna se na protokol, diplomacijo, bonton in gospodarstvo, kar bo novi verjetni predsednik vlade še kako potreboval.
Prihodnjič: Drugi polfinalni damski politični par!
