Ker jim tudi s prilivi novih članov ni uspelo nadomestiti izpada zaradi izstopov in upokojitev, so vse nižji tudi čisti prihodki od zavarovalnih premij. Lani so znašali okoli 3,1 milijona evrov, kar je desetino manj kot leta 2009. Vseeno Jean zagotavlja, da je stanje stabilno oziroma lahko SOP še vsaj nekaj let "zdrži" izplačevanje pokojnin na zdajšnjem nivoju. "Ocenjujemo, da bi v naslednjih nekaj letih moralo priti do pravne ali drugačne rešitve. Če ne, bo treba odpreti razpravo o znižanju pokojnin, da ne bo negotovost izplačil za bodoče upokojence prevelika. To seveda ne pomeni avtomatičnega konca poslovanja ali da bi bilo treba prekiniti pravne in druge postopke. Pomeni samo, da se negotovost končnega uspeha razporedi na vse člane. Kljub temu je to seveda pomemben ukrep in se ga bomo lotili, ko bomo ocenili, da ni druge možnosti," je pojasnil.
SOP bi moral imeti konec leta 2009 okoli 224 milijonov evrov zavarovalno-tehničnih rezervacij, imel pa jih je 120 milijonov evrov. To pomeni, da z lastnimi sredstvi krije 50 odstotkov obveznosti, preostalo pa pričakuje iz proračuna. "Kakršno koli nakazilo države neposredno vpliva na pokritost obveznosti in posledično na višino pokojnin. Če bi država nakazala na primer 30 milijonov evrov, bi bila pokritost približno 60-odstotna in bi bilo treba temu primerno znižati pokojnine. Če pa bi nakazala sredstva po metodi, ki jo zagovarja SOP, pokojnin ne bi bilo treba znižati," je pojasnil Jean. Spomnimo, ker nekdanji sistem obrtnikom ni omogočal pokojninskega zavarovanja, država dolguje SOP del sredstev za zavarovance, ki so se upokojili pred letom 1983, in sicer do višine najnižje pokojnine.
Če prilivi v sklad z vsakim letom usihajo, se znesek, ki ga v obliki dodatnih pokojnin izplačujejo članom (trenutno jih je 8300), vztrajno povečuje. Lani je bil višji za desetino, izplačali pa so jim skupno 9,4 milijona evrov. Nominalno sicer pokojnine ostajajo enake. Po Jeanovih besedah se določeni člani zaradi tega občasno pritožijo, a jih večina razume specifičen položaj sklada in neurejen problem financiranja s strani države. Če bi se financiranje uredilo, bi bila višina pravic vezana na presežek ustvarjenega donosa nad tehnično obrestno mero, dodaja.
Lani, ko so zaradi pretresov na finančnih trgih beležili za več kot štiri milijone evrov odhodkov od naložb (leto prej 1,3 milijona evrov), je sklad oblikoval tudi krepko manj dodatnih rezervacij, le 1,7 milijona evrov (leto prej več kot šest milijonov evrov). "Gibanje rezervacij je odvisno od razmerja med aktivnimi in upokojenimi člani ter neto finančnih prihodkov. Pri vsakem pokojninskem skladu, kjer je število upokojitev in izstopov večje od priliva novih zavarovancev, začnejo matematične rezervacije padati. To samo po sebi ne pomeni, da je sredstev premalo," je podatek komentiral Jean.
tomaz.modic@dnevnik.si