Situacija je resna

Dragi Evropski parlament in ljuba Evropska komisija. Velika nuja in stiska sta me pripravili, da vama pišem. Sta še edini dve evropski instituciji, ki lahko preprečita dokončno erozijo demokracije v Sloveniji. Kot veste, so bile pri nas parlamentarne volitve. Ker pa ste vsi tam v Bruslju buljili v ruske volitve, vaše budno demokratično oko ni opazilo velikih nepravilnosti in prevar na slovenskih volitvah. Kar je še huje, po objavljenih rezultatih je prišlo do v evropskem prostoru še nevidenega pogroma nad tistimi, ki so se drznili opozoriti na neregularnost volitev. Prva in največja žrtev je bil gospod Tomaž Majer, ki je pogumno razkrinkal umazano raboto sovražnikov demokracije, ki se jih da prepoznati po športnem oblačilu, ki mu tukaj rečemo trenirka, in ki namesto "sem volil Janšo" rečejo "sam bio volio Janšu". Vsi, ki poznamo in globoko spoštujemo "lik in delo" gospoda Tomaža Majerja na področju demokracije, neodvisnosti medijev, čistih poslov pri (pre)prodaji orožja, urejanju arhivskega gradiva v zvezi z bombaško dejavnostjo predsednika države, vemo, da ta orkestrirani napad vodijo levo-tujegovoreče-udbovske strukture, in upravičeno se bojim za njegovo življenje. Zato vas naprošam, da nemudoma pošljete v Slovenijo neodvisno preiskovalno komisijo, ki bi pod vodstvom strokovnjakov Zver-Grims-Jerovšek raziskala primere eklatantne kršitve demokratične volilne procedure, in da zaščitite gospoda Majerja pred likvidacijo. Da moji strahovi niso plod paranoje, stresa v službi in zakonskih nesoglasij, naj ob že obstoječih podatkih o volilnih manipulacijah ljudi v trenirkah podam še nekaj konkretnih dokazov o dramatičnosti situacije. Osebno živim v severnozahodnem delu naše prestolnice, ki je znan po tem, da ima sedem mizarstev in šest gostiln na prebivalca in da cerkev ob nedeljskih mašah poka po šivih. Če pridete zjutraj, nas boste zlahka našli. Iz vsakega tretjega dimnika se vali črn dim, saj gre za izrazito po slovensko šparovno in ekološko ozaveščeno sosesko, kjer se lesni odpadki, prepojeni z lesnim lepilom, laki in barvami, ne mečejo stran, ampak skurijo. Kolikor mi je v sedmih letih uspelo preučiti okolje, v trenirki hodim samo jaz. V mojem volilnem okraju moški hodijo v delovnih pajacih in irharcah, ženske imajo na glavi avbe, moški pa lovske klobuke, polne značk, toda na volišče gredo v oblekah in kostimih. Gre torej za politično nevtralna oblačila, ki ne razkrivajo politične usmerjenosti volilca, za razliko od tistih, ki so s trenirko na volišču dejansko kršili volilni molk, saj se ve, komu so dali glas. V naši soseski se ljudje vljudno pozdravljajo, ob desetih zvečer gredo spat, ptički zjutraj niso preglasni, ob nedeljah pa perejo avte. Skratka, nacionalno homogen in politično dokaj monoliten volilni okraj, ki niti v sanjah ne bi želel za premierja veletrgovca s priimkom na "ić". In čeprav pri nas iz avtomobilov ne bobnijo ritmi Cece, Dare Bubamare in Jelene Karleuše, da pokajo "šoferšajbe", in na dvorišču ne obračamo praset na ražnju, je tam neki politični anonimus Zoran Janković celo v našem volilnem okraju dobil 30 glasov več od absolutnega favorita, nekdanjega člana ZK, zdaj pa lučenosca slovenske demokracije Janeza Janše. Edini možni razlagi za ta politični absurd sta, da gre za prevaro pri štetju glasovnic ali pa da so bili volilci moje soseske pod večtedenskim strahotnim pritiskom trenirkarjev. Domnevam tudi, da so bili ustrahovani z grafiti Slovenci raus in žrtve telefonskih groženj, verbalnega nadlegovanja otrok v peskovniku in lažnih obljub, da bo v bližnjem Mercatorju tri dni špeh zastonj. Dan pred volitvami so moji sosedje hodili naokrog s podočnjaki, zbegani, razrvani, saj so jim očitno ponoči treskali po vratih ljubitelji adidask in najkic in se drli "Voli Zoki, inače te bomo selili u Srbiju". Zato prosim, da vi tam v Bruslju pohitite z delegacijo, kajti razmere tukaj so kaotične in na robu eskalacije nasilja nad tistimi, ki so volili trezno, racionalno, domoljubno in državotvorno. Lep pozdrav, ozdravljeni čefur.

Po bitki so vsi generali

Dragi sodržavljani, ljubitelji oddiha v sosednji nam ljubi Hrvaški. Rad bi vam položil na srce, da na svojih potovanjih v "Lijepo njihovo" po nedavnih volitvah, ko so ta rdeči zasedli oblast, vsakega policista, ki vas ustavi, naslovite z "gospod general". Ker, kot bi rekel Iztok Mlakar, "ne mor'š falit". Zakaj? Po hudi bitki hadezeja in gospe premierke Kosor, ki je spričo neverjetno podle predvolilne kampanje levice ni bilo mogoče dobiti, je prišel čas, da najbolj zaslužni in najbolj pogumni branitelji hrvaške demokracije dobijo tudi ustrezna priznanja in praktične nagrade. Najbolj vizionarski in radodaren je bil minister za notranje zadeve Tomislav Karamarko. Zavedal se je, da lahko policija edina levopenzionerski koaliciji prepreči utirjanje države nazaj v titoistično-marksistično tirnico in da se v tem odporu lahko z levo golaznijo uspešno kosajo samo visoko usposobljeni policisti na visokih položajih. Zato je ukazal, da se 85 policistov, hočeš nočeš, čez noč poviša v - generale. Tako je hrvaška policija ne samo okrepila svoje vrste in dvignila učinkovitost, ampak je tudi prišla v Guinessovo knjigo rekordov. Hrvaška policija ima zdaj 124 generalov ali skoraj sto več kot hrvaška vojska in natanko sto več kot celotna francoska policija. Mnogi med novopečenimi generali so še včeraj skrbeli za mirujoči promet, vodili šolske otročičke čez zebro in ob državniških obiskih stražili kakšno gozdno cesto v Liki, potem pa jim je minister Karamarko odprl pot do zvezd. Na temelju kakšnih zaslug, znanja in uspehov je sklenil imenovati stotnijo generalov, minister ni povedal. Policijska poslovna tajna, pač. Zato tudi nikoli nihče ne bo izvedel, zakaj je generalski čin dobila tajnica ministra Karamarka. Je pa res, da je treba tudi dobro kuhanje kave, prevezovanje telefonskih klicev in opozarjanje šefa, da ima špagete bolonjeze na kravati, ustrezno nagraditi. Z generalskim činom denimo. Tega je dobil tudi ministrov "gorila" ali telohranitelj, ki ves čas mandata ni dovolil, da bi na ministra padlo eno samo jajce ali gnil paradižnik. Eni res znajo s kadri, in Karamarko je med njimi. Hrvaška bo varna kljub boleči zamenjavi oblasti.