Letna rast števila novih naročnikov na brezžični dostop do interneta v državah članicah OECD znaša 26 odstotkov in je tako štirikrat višja od rasti novih naročnikov na stacionarne širokopasovne povezave, ki znaša na letni ravni šest odstotkov. Stacionarne širokopasovne povezave so sicer najbolj priljubljene na Nizozemskem, v Švici, Danski in Južni Koreji, kjer je več kot tretjina prebivalcev naročnikov na širokopasovne povezave. Najmanj razširjene so v Čilu, Mehiki in Turčiji, kjer je na stacionarni širokopasovni internet naročena le desetina prebivalcev. Slovenija je z 23,5 odstotka naročnikov na stacionarne spletne povezave na 23. mestu, vendar blizu povprečja OECD (25,1 odstotka).

Smo pa Slovenci precej bolj oddaljeni od povprečja pri številu naročnikov na mobilni dostop do interneta, saj imamo takih nekaj manj kot 29 na 100 prebivalcev, medtem ko znaša povprečje OECD 47,9 odstotka. Povprečje sicer zvišujeta izjemno uspešni tržišči mobilnega interneta v Južni Koreji, kjer imajo kar 99 naročnikov mobilnih povezav na 100 prebivalcev, in na Švedskem, kjer ta delež znaša 93,8 odstotka, sledijo Japonska, Finska, Norveška in Danska. V OECD poudarjajo, da je najpomembnejši dejavnik, ki spodbuja povpraševanje po mobilnih internetnih povezavah, nizka cena, do katere privede konkurenca. Prav vstop novega operaterja na trg je izjemno povečal število naročnikov v Novi Zelandiji, zato pri OECD pričakujejo, da se bo podobno zgodilo tudi v Franciji. Vendar obenem poudarjajo tudi vlogo države pri razvoju širokopasovnega tržišča. Za izjemen razvoj mobilnega tržišča v Južni Koreji je tako poleg konkurence na trgu, ki je znižala cene storitev, zaslužna tudi država, ki je razvoj konkurence podpirala s svojimi ukrepi, med drugim z milijonskimi kaznimi za operaterje pri kartelnem dogovarjanju. Na Švedskem pa se je država izkazala zlasti s spodbudami za izboljšanje kakovosti infrastrukture za mobilni dostop do interneta.

Kljub naglemu razvoju trga mobilnega interneta pri OECD opozarjajo, da slednji najverjetneje ne bo izpodrinil stacionarne internetne povezave, temveč se bosta storitvi medsebojno dopolnjevali. Mobilni internet je namreč v prednosti zgolj na območjih z redko poselitvijo, kjer so stroški postavitve stacionarne infrastrukture previsoki glede na število potencialnih naročnikov. Obenem pričakujejo, da bo število naročnikov na internetne povezave še naprej naraščalo, pri čemer je mogoče predvideti zlasti porast v deležu optičnih povezav; slednje trenutno zajemajo 13 odstotkov vseh naročnin v članicah OECD.