"Letošnja predvolilna televizijska soočenja so bila izjemno pomembna: državljani so izbirali med osebami in ne med strankami, zato je slika premagala besedo," fenomen televizijskih soočenj razlaga profesor komunikacijskega menedžmenta in odnosov z javnostmi Dejan Verčič. Spomnimo, da se Janez Janša ni udeležil petkovih soočenj tako v oddaji Svet na Kanalu A, v kateri bi se moral pomeriti z najresnejšim kandidatom in ta čas najverjetnejšim mandatarjem, kot v velikem finalu Televizije Slovenija.

Stranka SDS nam na vprašanje, zakaj je svojega predsednika na zadnji dan kampanje poslala na Info TV, kjer se je Janša dan po tem, ko je objavil nepremičninske dokumente na Pop TV, soočil s predsednikom SD Borutom Pahorjem, ni odgovorila, toda dejstvo je, da je prvak SDS s takšno odločitvijo ob zaključku kampanje nagovoril veliko manj volilcev, kot bi jih lahko. Po dostopnih podatkih naj bi si petkovo soočenje, ki sta ga sicer hkrati predvajala Info TV (brez multipleksa) in slovenski Pink (gledalci ga lahko spremljajo tudi preko anten), ogledalo manj kot 50.000 gledalcev.

Na drugi strani sta Svet in veliko soočenje na TVS1 pred ekrani združila skupaj več kot 400.000 gledalcev. "Ker so volilci iskali liderja, so bile to volitve liderjev. Njihovi nagovori so bili zato velikega pomena. Pri SDS je zagotovo manjkal zadnji motivacijski nagovor, tisto, kar je leva stran dobila," je prepričan partner v družbi Valicon Zenel Batagelj. Zakaj sta pred tremi leti najuspešnejša prvaka na zadnji dan kampanje nastopila na ljubljanski televiziji, smo skušali preveriti tako pri SDS kot pri SD, vendar nam na naša vprašanja niso odgovorili.

"Vsa soočenja so bila ob četrtkih prepričljivo najbolj gledana soočenja na televizijah pri nas in najbolj gledana vsebina v tistem terminu nasploh. S finalnim smo zabeležili rekorden odziv, saj si je oddajo v primarni ciljni skupini programa (18-49 let) ogledalo 17,5 odstotka gledalcev," so nam podatke o gledanosti predvolilnih oddaj predstavili na Pop TV. Da so televizijska soočenja močno vplivala na letošnjo predvolilno tekmo, se strinja tudi profesor retorike in argumentacije Igor Ž. Žagar. "V prvih tednih predvsem s svojo medlostjo, ki je ponujala že neštetokrat slišana vprašanja in prav tolikokrat slišane odgovore. Zadnji teden pa je bil odločilen, še zlasti zadnja dva dneva." Kdo pa je bil po njegovem mnenju najboljši? "Po razpletu sodeč Janković, četudi v svojih televizijskih nastopih nikakor ni briljiral, se pa nastopom ni izogibal in tudi neprijetnim vprašanjem ne. Da javna podoba in javni nastopi pri volilcih očitno štejejo veliko, so pokazali volilni rezultati. Da racionalnost in zgodovinski spomin pri tem malce šepata, pa tudi."

Ob tem, da so stranke s slabo finančno kondicijo že pred kampanjo napovedale, da se bodo tokrat osredotočile na televizijsko nagovarjanje volilcev - med drugim so stranke Zares, NSi, LDS in SNS zaradi mešanih soočenj tudi pritiskale na uredništvo informativnega programa javne televizije -, so tudi podatki Valicona pokazali, kako močno so na prve predčasne državnozborske volitve vplivala televizijska soočenja. Analiza dogodkov na volilno nedeljo je temeljila na spletni anketi, ki je potekala v dveh korakih: prva anketa je bila izvedena v sredo in četrtek pred volitvami, druga pa na volilni dan. Vzorec je zajemal 1130 anketirancev, uradno pa je na volitvah glasovalo 1,121.573 volilcev.

Medtem ko se je 15 odstotkov anketiranih o tem, kako bodo volili, odločilo v nedeljo, 28 odstotkov v zadnjih dneh (kumulativno) in 36 odstotkov v zadnjem tednu (kumulativno), si je vsaj eno od soočenj v četrtek ali petek ogledalo 66 odstotkov vprašanih. Kar četrtina vprašanih je še odgovorila, da so televizijska soočenja vplivala na njihovo volilno izbiro. Ker se je oddaje gledalo tudi v skupinah in na spletu, je bil njihov doseg seveda bistveno večji.