Za pomoto se njej in bralcem oproščam. Vendar je bilo moje pismo napisano z vednostjo, za kakšno zavrnitev gre. Zato popravek ne spreminja vzrokov in razlogov, zaradi katerih sem ga napisal.Že iz pojasnil v medijih je bilo slutiti, kje so težave. Citiram: "Kot pojasnjujejo na ministrstvu za promet, so težave pri projektu drugi tir Divača-Koper, ki bi pomembno prispeval k privlačnosti pretovora v Luki Koper, povezane predvsem s podjetjema DIS Consulting in DRI." In naprej: "Kot so zatrdili na ministrstvu, bodo novo vlogo za izdajo okoljevarstvenega soglasja izdali takrat, ko bo družba DRI uspešno uredila vse potrebne aktivnosti." (htpp://www.rtvslo.si/gospodarstvo/drugi-tir-brez-okoljevarstvenega-soglasja-bo-denar-ostal-v-Bruslju?; MMC RTV SLO/STA, 13. novembra 2011). Res pa si nisem mislil, da prosilec za soglasje ne bi predložil zanj potrebnih dokumentov. Ga. Vogrinčič je v svojem odzivu zelo natančno pojasnila, da je nedvomno (citiram) "projektant oziroma investitor tisti, ki mora v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja dokazati sprejemljivost posega in ovrednotiti vse vplive na okolje, negativne ali pa morebiti tudi pozitivne". In prav v tem grmu tiči zajec. Za projektanta in investitorja obeh predorov so z morebitnimi zajetji podzemne vode za oskrbo s pitno vodo povezane rešitve le breme. Ne le da za kakšen odstotek podražijo izvedbo obeh predorov. Navsezadnje se bo še kdo spomnil, da dejavnost ministrstva za promet sploh ni oskrba z vodo in gre pri teh rešitvah za nenamensko rabo javnih sredstev. Zato bosta projektant in investitor poiskala in našla rešitve, ki bodo problem vplivov na vodne vire uredile s pretakanjem podzemne vode vzdolž predora iz predelov z njenim visokim tlakom v predele, kjer je njen tlak nižji ali pa leži predor celo nad njeno gladino. V skrajnem primeru - če med gradnjo v povirju v Italiji ležečega izvira Boljunec res ne bo šlo drugače - pa lahko v predor priteklo vodo odvedeta tudi do ene izmed v ta izvir odtekajočih ocizeljskih ponikalnic. Skratka, ne da bi se ukvarjala z njegovimi morebitnimi pozitivnimi vplivi, lahko dosežeta, da predor na vodne vire ne bo imel negativnih vplivov. Mar je razumno pričakovati kaj več?Ni dvoma, da sta za upravljanje prostora in gospodarjenje z vodnimi viri v naši državi odgovorna ministrstvo za okolje in prostor in Agencija Republike Slovenije za okolje. Sodim, da sta zato v njuni pristojnosti tudi opažanje morebitnih sinergij med različnimi v okolju načrtovanimi projekti in temu primerno ukrepanje. Nemogoče je to zahtevati od investitorjev, saj ti vseh načrtovanih projektov in z njimi povezanih težav morda niti ne poznajo. Le ministrstvo za okolje in prostor in Agencija RS za okolje lahko v javnem interesu od investitorja zahtevata, naj se predora izvedeta na način, ki bo dopuščal morebitno uporabo njunih servisnih cevi tudi za zajem in odvajanje pitne vode. Investitorja to ne bo opazno obremenilo. Verjamem celo, da oboje omogoča že sedanja projektna rešitev teh predorov.Zato me veseli, da ga. Vogrinčič v odzivu na moje pismo ugotavlja, da (citiram) "glede na navedeno niso mogli biti obravnavani niti morebitni sinergijski učinki projekta, o katerih piše g. Veselič". To mi daje upanje, da bodo obravnavani poslej. Namen mojega pisanja bi bil s tem v celoti dosežen.Miran Veselič, Ljubljanaospe Verici Vogrinčič z Agencije Republike Slovenije za okolje se najlepše zahvaljujem za odziv (Dnevnikov Objektiv, 10. decembra) na moje pismo (3. decembra). Prav ima, moje pismo se je nanašalo na zavrnitev "okoljevarstvenega soglasja" in ne na zavrnitev "okoljevarstvenega dovoljenja", kot se mi je pomotoma zapisalo. Za pomoto se njej in bralcem oproščam. Vendar je bilo moje pismo napisano z vednostjo, za kakšno zavrnitev gre. Zato popravek ne spreminja vzrokov in razlogov, zaradi katerih sem ga napisal.

Že iz pojasnil v medijih je bilo slutiti, kje so težave. Citiram: "Kot pojasnjujejo na ministrstvu za promet, so težave pri projektu drugi tir Divača-Koper, ki bi pomembno prispeval k privlačnosti pretovora v Luki Koper, povezane predvsem s podjetjema DIS Consulting in DRI." In naprej: "Kot so zatrdili na ministrstvu, bodo novo vlogo za izdajo okoljevarstvenega soglasja izdali takrat, ko bo družba DRI uspešno uredila vse potrebne aktivnosti." (htpp://www.rtvslo.si/gospodarstvo/drugi-tir-brez-okoljevarstvenega-soglasja-bo-denar-ostal-v-Bruslju?; MMC RTV SLO/STA, 13. novembra 2011). Res pa si nisem mislil, da prosilec za soglasje ne bi predložil zanj potrebnih dokumentov.

Ga. Vogrinčič je v svojem odzivu zelo natančno pojasnila, da je nedvomno (citiram) "projektant oziroma investitor tisti, ki mora v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja dokazati sprejemljivost posega in ovrednotiti vse vplive na okolje, negativne ali pa morebiti tudi pozitivne". In prav v tem grmu tiči zajec.

Za projektanta in investitorja obeh predorov so z morebitnimi zajetji podzemne vode za oskrbo s pitno vodo povezane rešitve le breme. Ne le da za kakšen odstotek podražijo izvedbo obeh predorov. Navsezadnje se bo še kdo spomnil, da dejavnost ministrstva za promet sploh ni oskrba z vodo in gre pri teh rešitvah za nenamensko rabo javnih sredstev. Zato bosta projektant in investitor poiskala in našla rešitve, ki bodo problem vplivov na vodne vire uredile s pretakanjem podzemne vode vzdolž predora iz predelov z njenim visokim tlakom v predele, kjer je njen tlak nižji ali pa leži predor celo nad njeno gladino. V skrajnem primeru - če med gradnjo v povirju v Italiji ležečega izvira Boljunec res ne bo šlo drugače - pa lahko v predor priteklo vodo odvedeta tudi do ene izmed v ta izvir odtekajočih ocizeljskih ponikalnic. Skratka, ne da bi se ukvarjala z njegovimi morebitnimi pozitivnimi vplivi, lahko dosežeta, da predor na vodne vire ne bo imel negativnih vplivov. Mar je razumno pričakovati kaj več?

Ni dvoma, da sta za upravljanje prostora in gospodarjenje z vodnimi viri v naši državi odgovorna ministrstvo za okolje in prostor in Agencija Republike Slovenije za okolje. Sodim, da sta zato v njuni pristojnosti tudi opažanje morebitnih sinergij med različnimi v okolju načrtovanimi projekti in temu primerno ukrepanje. Nemogoče je to zahtevati od investitorjev, saj ti vseh načrtovanih projektov in z njimi povezanih težav morda niti ne poznajo. Le ministrstvo za okolje in prostor in Agencija RS za okolje lahko v javnem interesu od investitorja zahtevata, naj se predora izvedeta na način, ki bo dopuščal morebitno uporabo njunih servisnih cevi tudi za zajem in odvajanje pitne vode. Investitorja to ne bo opazno obremenilo. Verjamem celo, da oboje omogoča že sedanja projektna rešitev teh predorov.

Zato me veseli, da ga. Vogrinčič v odzivu na moje pismo ugotavlja, da (citiram) "glede na navedeno niso mogli biti obravnavani niti morebitni sinergijski učinki projekta, o katerih piše g. Veselič". To mi daje upanje, da bodo obravnavani poslej. Namen mojega pisanja bi bil s tem v celoti dosežen.

Miran Veselič, Ljubljana