Za dva metra fasciklov

"Pesmi so se dobesedno valile iz fasciklov, zvezkov in map, ki sploh niso kazali na možnost, da bi v njih prebivalo kaj takega," se spominja Tatjana Oblak Milčinski, ki je zbirko Sončna ura tudi uredila. Izkupiček hišnega pospravljanja je bilo približno dvajset fasciklov, ki so, postavljeni v vrsto, merili dva metra, z izjemno tenkim "cigaretnim" papirjem in brez kakršnega koli duplikata - torej cela vrsta neobjavljenih zapisov in rokopisov, skic, balad, nedokončanih pesmi.

Od tega je v novi zbirki pristalo 150 pesmi. Med objavljenimi so tudi tiste za film Kekec, ki niso nikoli postale del scenarija, in besedila za druge oddaje. "Sončna ura torej vsebuje 552 naslovov in ji zdaj končno lahko rečemo zbirka zbranih pesmi," je zaključila Tatjana Oblak Milčinski.

Zapiskov je še ogromno

A seveda so to samo pesmi, kar je daleč od zbranega dela, je nadaljeval Ježkov sin Matija Milčinski. Drugih del je še trikrat toliko: skeči, humoreske, proza pa tudi zbirka predavanj na AGRFT. "Oče je očitno čisto vse hranil, tudi kratke kitice na hrbtni strani cigaretne škatlice ali pa čisto zmečkane liste z osnutki kakega aforizma." Kako pa je Ježek sam urejal svoj arhiv? "Tako, da je stvari vrgel noter v omaro! Enkrat se je zaprl v sobo, češ da bo naredil red s papirji, a ko smo ga čez eno uro obiskali, je sedel pred dvema listoma, ki ju je imel na svoji levi strani, in listom, ki ga je imel na desni strani. V roki je imel list, ki ga je prelagal iz enega 'kupa' na drugega. Nato je vse skupaj znova stlačil nazaj." Matija Milčinski je še prepričan, da je Ježek svoje delo jemal zgolj kot priložnostno in se ni zavedal njegove zgodovinske vrednosti. "Ustvarjal je za trenutek, za žive ljudi in svoje poslušalce."

V počastitev Sončne ure in Ježkovega dela nasploh so sinoči v knjigarni Sanje uprizorili tudi gledališko-lutkovno-glasbeni večer v režiji Matije Milčinskega, ki je svoj krst sicer doživel poleti ob izidu zbirke na Dnevih knjige in vina v Medani.