Kaj vam pomeni smučanje?

Smučanje mi pomeni najpomembnejšo obliko rekreacije in prijetno obliko druženja z družino in prijatelji. Poleg tega je po napornem novinarskem delu smučanje odlična oblika popolnega sproščanja v naravi, in če verjamete ali ne, smučam že 60 let.

Katera je bila vaša najodmevnejša akcija, povezana s smučanjem?

Najodmevnejša in tudi edina novinarska akcija, povezana s smučanjem, je bila zagotovo Zlata snežinka, ki sem jo začel na Radiu Ljubljana, jo nadaljeval na TV Ljubljana in kasneje na TV Slovenija. Z novinarskimi kolegi in strokovnjaki z različnih področij smučanja smo v več kot dveh desetletjih na slovenskih smučiščih marsikaj premaknili na bolje. Da bi bili čim bolj v koraku s časom, smo vsako leto obiskali eno najbolj urejenih smučišč v tujini, da bi se poučili o tem, kaj našim smučiščem še manjka. Ponosen sem, da sem si izmislil to akcijo in na njene uspehe, in žalosten, ker so jo zaradi nerazumevanja na TV Slovenija prezgodaj ukinili. Dobri poznavalci slovenskega zimskega turizma mi še danes potrdijo, da se na slovenskih smučiščih v zadnjih letih pozna, da ni več nepodkupljive ekipe Zlate snežinke, ki ni spregledala nobene pomanjkljivosti in je hkrati nagradila vse pozitivne dosežke in novosti.

Ali raje smučate v Sloveniji ali v tujini?

V času, ko sem vodil ekipo Zlate snežinke, sem zaradi nenehnih dobro- in slabonamernih smučarjev, ki so me stalno preganjali z najrazličnejšimi vprašanji, še posebno z družino raje smučal v tujini. Tudi zato, da sem se v prostem času stalno izpopolnjeval. Danes sem povsem zadovoljen tudi z vikend smuko na Zelenici, kjer sem kot Podljubeljčan potegnil prve smučine. Je pa res, da se ne odrečem nobeni smuki v tujini, saj so tam večja smučišča z daljšimi progami, in ker sem še vedno novinarsko aktiven, tako stalno spremljam razvoj smučanja. Mislim, da bi bil pogled čez plot s primeri dobre prakse v tujini še vedno zelo koristen, tako za upravljalce slovenskih smučišč kot tudi za slovenske smučarje.

Katere so glavne pomanjkljivosti slovenskih smučišč v primerjavi s tujimi?

V Sloveniji se moramo dokončno sprijazniti s tem, da smo za zimski turizem omejeni glede prostranosti smučišč in dolžine prog, da pa nas nič, razen lastne nedomiselnosti, ne omejuje pri razvijanju najboljše turistične ponudbe na smučiščih in v zimskošportnih središčih nasploh. Vseeno menim, da gre razvoj v pravo smer in da kriza tudi na tem področju deluje v pozitivni smeri.

Ste se kdaj poškodovali na smučišču?

Pred 31 leti sem si zlomil nogo na smučanju v Avstriji. In ker nesreča ne pride nikoli sama, sem se moral zaradi tega še poročiti. Na mojo veliko srečo je tudi soproga navdušena smučarka, s katero sva vzgojila dva izredno zagreta in odlična smučarja, tako da smo Bulčevi resnično smučarska družina.

Kje si boste v letošnji sezoni privoščili vijuganje po strminah?

Zagotovo bom največ smučal v Sloveniji, saj želim spremljati razvoj vsakega smučišča. Za zdaj vem, da se mi bo izpolnila tudi nekajletna želja, da bom obiskal bolgarsko smučišče Bansko, o katerem sem slišal veliko pohval. Po nekaj letih bi šel spet rad v Francijo, saj je tam še vedno nekaj velikih smučišč, na katerih še nisem zarezal smučine. Ameriški prijatelji me vabijo na smučišča v Skalnato gorovje in to vabilo bom težko zavrnil. Morda se bom prvič poleti odpravil na katero od smučišč na južni polobli, mogoče v Argentino ali na Novo Zelandijo. Dokler sem v dobri kondiciji, bi rad presmučal vsaj še nekaj svetovno znanih smučišč in tako končal svoj smučarski opus. Sicer pa naj za konec zaupam, da sem ponosen, da sem kot eden redkih slovenskih smučarjev kljub vsem težavam, s katerimi se je spopadal Elan, ostal zvest temu najbolj inovativnemu proizvajalcu smuči na svetu.