V minuli sezoni je Izolan Radojkovič, ki dela na koprski gimnaziji z italijanskim učnim jezikom, osvojil trojno krono (slovensko prvenstvo in pokal ter evropski pokal challenge), z razpletom letošnje pa je za zdaj zadovoljen: "Ne le rezultatsko, ampak še zaradi dveh pomembnih dejstev. Precej smo pomladili igralski kader, saj imamo vsaj pet mladih, starih 20 ali 21 let, ki redno igrajo. Uspešni smo bili tudi kljub številnim poškodbam, predvsem na začetku lige prvakov, ko smo na nekaterih tekmah igrali kar brez štirih, petih pomembnih igralcev."

V ligi prvakov ste si napredovanje med šestnajst najboljših klubov v Evropi zagotovili že tri kroge pred koncem skupinskega dela.

Če bi kdo to napovedal pred začetkom, prav tako tudi število osvojenih točk, mu niti enega niti drugega ne bi verjel in bi se mu čudil. Z izjemo prvih polčasov uvodne tekme proti Metalurgu v Skopju in doma proti Hamburgu smo vse ostalo odigrali nad pričakovanji in dosegli izjemne rezultate. Če odštejemo poraz v Skopju, smo na preostalih treh gostovanjih v Romuniji, Rusiji in na Poljskem osvojili kar pet od možnih šestih točk, to pa je vrhunski dosežek. Za primerjavo lahko pogledamo dosežke Metalurga, s katerim se borimo za drugo mesto. Makedonci so z dveh gostovanj proti Constanti in St. Peterburgu, kjer smo mi osvojili štiri točke, prinesli le eno - izgubili so v Romuniji in remizirali v Rusiji. Zdaj lahko že odkrito govorimo o boju za drugo mesto, v katerem imamo ugodnejši razpored od Metalurga. Z njim igramo v Bonifiki, kjer bo gostovala tudi Constanta, zato se lahko odkrito spogledujemo z drugim mestom. Kar zadeva naše nastope v ligi prvakov, lahko dam oceno odlično.

V slovenski ligi ima Cimos z odigrano tekmo več točko zaostanka za Celjani in kar štiri za vodilnim Gorenjem.

Ponavlja se zgodba iz minule sezone, v kateri smo imeli v tem času enak izkupiček - tri poraze in en remi. Zaostanek za Gorenjem je znašal sedem točk oziroma teoretično eno manj kot zdaj (Gorenje čaka še zaostala tekma s Šmartnim, op. p.), kajti Velenjčani so v tej sezoni izgubili točko, v minuli pa v tem obdobju nobene. Zavedamo se nesmiselnosti razmišljanja o tem, da se zgodovina vedno ponavlja. To ne sme biti naše vodilo, čeprav je seveda vse mogoče. Do konca lige je še veliko tekem, tako tistih med klubi vodilne trojice kot preostalih na nekaterih vročih gostovanjih, zato je še vse odprto. Vsak se lahko še opeče in "kiksne". Z izjemo poraza v Izoli sem zadovoljen z dosedanjim potekom. Ob tem je treba vzeti v zakup dejstvo, da lahko vedno izgubiš v Velenju ali Celju, a zaradi spodrsljaja v Izoli bi ligaški del ocenil s prav dobro. V pokalu Slovenije smo v osmini finala izločili Gorenje, enega glavnih favoritov. Tako smo še vedno v igri, da ubranimo pokal iz minule sezone, a najprej je treba danes opraviti s Krškim in se uvrstiti na zaključni turnir.

Cimos bo od začetka sezone do konca leta 2011 odigral kar 27 tekem. Kako igralci sploh zdržijo tako zgoščen in naporen tekmovalni ritem?

Zaradi takšnega ubijalskega ritma tekem doma in v Evropi ter številnih dolgih in napornih potovanj skoraj ni časa niti za trening, kaj šele za počitek in regeneracijo igralcev. Velik del naših igralcev bo po koncu prvega dela slovenske lige odšel na reprezentančne priprave, le nekaj dni po koncu EP v Srbiji pa jih znova čakajo klubske obveznosti. To je nor ritem, v katerem mnogi pozabljajo, da fantje niso roboti, niso stroji. Pa tudi jaz nisem Harry Potter, ki bi imel čarobno paličico, s katero bi v trenutku odpravil vse težave.

Ali je bil nedavni poraz proti Gorenju v Velenju (25:31) posledica hudega tekmovalnega ritma?

Pričakovati je bilo, da bomo enkrat počili, a sem upal, da se to ne bo zgodilo prav na tej tekmi. Žal se je in prav v Velenju smo bili povsem izpraznjeni. Ni bilo tistega ekstra naboja, ki ga na takšnih tekmah potrebuješ, kajti Velenjčanov ali Celjanov ne moreš premagati le z normalnim nabojem. Želja je sicer bila, a je velika razlika med njo in nabojem. Do tekme v Rdeči dvorani smo imeli niz ekstra nabojev, toda tudi mi smo le ljudje iz mesa in krvavi pod kožo. Fantje so se sicer maksimalno borili, se do konca niso predali, a ni šlo. V treh tednih smo odigrali kar sedem tekem, gostovali v Rusiji in na Poljskem... Ob tem smo porabili neverjetno veliko energije, tako telesne kot duševne. Čeprav so telesa igralcev načeta, je še hujša psihična utrujenost. Zato je viselo v zraku, kdaj bomo počili.

Z izstopom (izključitvijo) Loke je prišlo do sprememb na lestvici, največ pa je pridobilo Gorenje, ki je med vodilno trojico edino izgubilo s Škofjeločani.

Enim je takšen razplet ustrezal, na primer Gorenju, ki je dobil nazaj točki, čeprav je proti Loki izgubil. Drugim pač ne, na primer nam in Celjanom, ki smo bili na igrišču boljši od Škofjeločanov, a smo zdaj ostali brez zasluženo osvojenih točk. Na koncu smo potem tisti, ki želimo na športen in pošten način priti do zmage, najbolj prikrajšani, drugi pa nepravično nagrajeni. Čeprav je črtanje izidov zapisano v propozicijah tekmovanja, to zame ni regularna poteza, kajti Loka je v enajstih krogih odigrala z vsemi enajstimi nasprotniki. Torej ni pametnega razloga, da njenih dosežkov ne bi upoštevali.

Morebiti bo prav Loka posredno na koncu odločila prvenstvo.

Mogoče, a zdaj je nesmiselno jokati in obupavati. Lahko se le vprašamo, zakaj se je to že večkrat zgodilo. Ko nekdo izstopi, prvenstvo postane čudno, pravila pa se menjavajo: enkrat velja, da je za črtanje doseženih izidov dovolj enajst odigranih tekem, drugič šestnajst... Na vodilnih položajih so bili skoraj vedno isti ljudje, zato se mi poraja sum, da je nekaj v zakulisju. Čeprav vedno hočem in želim verjeti, da v ozadju ni ničesar, ne morem mimo tega, da nekaj očitno je. Treba bi bilo vse razčistiti in narediti nekaj novega, da bi se človek znebil sumov in občutka, da se ne igra le na igrišču, ampak tudi zunaj njega.

V zadnjih sezonah klubi kot po tekočem traku izstopajo iz prve lige.

Edino pravilno bi bilo, da klubi, ki niso sposobni zdržati celotne sezone, tekmovanja sploh ne bi smeli začeti. To bi bilo najbolj pošteno in logično. Potrebno je uvesti licenciranje ali podoben varovalni mehanizem, da se praksa zadnjih let ne bi ponavljala in da bi bilo tekmovanje vendarle regularno.