Ta ne sme biti potrošniški - v tem primeru bo potešitev kratkotrajna, nakupovalna "vnema" pa naslednjič še večja - temveč ga moramo poiskati v nas samih. Ne pozabimo, da je vreme lahko dodaten vzvod ali pa kar povod za to. Svetli del dneva se bo krajšal le še dober teden dni, natančneje do četrtka, 22. decembra, ko nastopi še astronomska zima. Vse kaže, da bo ta do takrat snežna vsaj v sredo in visokogorju ter v višje ležečih alpskih dolinah, nižje pa bomo po prehodu sobotne padavinske pošiljke dočakali vsaj zimski mraz. Vendarle kakšna snežinka ob koncu padavin ni izključena in tudi mraz ne bo prav kratke sape, do božiča zagotovo! Letošnje leto pa bo kljub temu eno najbolj suhih. V Ljubljani najbolj sušno, odkar "merijo" vreme na sedanji lokaciji za Bežigradom, to je od leta 1948. Do sedaj je bilo najbolj suho leta 1949, ko je padlo 954 milimetrov padavin. Do sedaj se jih je v letošnjem letu nabralo le okoli 920 milimetrov. Kot bi se želelo tudi vreme pridružiti vsesplošni "suši", saj je podobno tudi drugod po Evropi. V prihodnjih dneh bodo zimske vsaj temperature, zato boste tudi "trenirkarji" prisiljeni zamenjati oziroma odebeliti svojo garderobo. Če ste pozabili na svojo (konfekcijsko) številko, pa si jo le zapišite (na roko), da ne bo kakšnih nevšečnosti…

Svetnica s svetlobo kratkih dni

Nihanja sušnosti niso nič posebnega, nenavadno pa je zlasti to, da beležimo zelo sušno leto neposredno po enem od najbolj vodnatih. Prav to je namreč tisto, na kar v zvezi s podnebnimi spremembami stalno opozarjamo - normalno odstopajoča povprečja so vse pogosteje rezultat velikih nihanj v eno ali drugo smer. Pri temperaturah zlasti v eno, to je pozitivno, oziroma v njihovo postopno zviševanje. Sicer pa je v vremenskem smislu december prvi mesec zimskega meteorološkega trimesečja in v dolgoletnem povprečju za januarjem drugi najhladnejši mesec v letu. Stari imeni gruden in grudnik sta povezani s snegom, natančneje s snežnimi kepami ali grudami. Najbolj znana grudnova vremenska svetnica je Lucija, ki je godovala včeraj in je znana po tem, "da krati dan vsem ljudem", pri čemer je mišljen svetli del dneva. Nekdaj je godovala ravno ob času zimskega solsticija, z uvedbo gregorijanskega koledarja ob koncu 16. stoletja pa se je pomaknil njen god za nekaj dni nazaj. Gregorijanski koledar, poimenovan tudi krščanski koledar ali zahodni koledar, je sončni koledar in ga trenutno uporabljajo skoraj po vsem svetu.

Desetdnevno krajšanje meseca

V predhodnem, julijanskem koledarju je bila dolžina "povprečnega" leta prevelika. To je v koledarskem letu povzročalo čedalje večji zamik spomladanskega enakonočja, nastopile pa so tudi težave z določanjem praznovanja velike noči. Koledar je, po več neuspešnih predhodnih poskusih in na prošnjo papeža Gregorja XIII. (vladal v letih 1572-1585), pripravila posebna komisija. Predlog za to sta podala neapeljski zdravnik, astronom in fizik Luigi Lilio in njegov brat Antonio. Papež, po katerem se koledar tudi imenuje, je razglasil koledarsko reformo 24. februarja 1582 z bulo (gre za pomembno papeško listino, na koncu katere je njegov pečat), Inter gravissimas, kar bi lahko v prostem prevodu označili kot z veliko skrbjo oziroma kot pomembno zadevo. Dneve, ki so "hodili narobe" zaradi napake dotedanjega julijanskega koledarja, so ob uvedbi novega gregorijanskega enostavno nadomestili s preskokom dni. Tega leta so tako mesec oktober skrajšali za 10 dni oziroma je 4. namesto 5. sledil 15. oktober (pri nas leta 1584 s 7. na 16. januar, v Prekmurju pa še tri leta kasneje). Zanimivo je, da se zaradi tega preskoka "izginuli" dnevi niso upoštevali pri vrnitvi dolgov in podobnih finančnih izračunih oziroma transakcijah. Kako prav bi prišlo danes to marsikateremu dolžniku na sončni strani Alp…