Bronhialna astma ali naduha je ena izmed najpogostejših kroničnih bolezni dihal, pri kateri se ponavljajo napadi težkega dihanja, ki ga spremlja značilno piskanje. Čeprav se bolezen pogosto začne v otroštvu, se lahko pojavi tudi v kateri koli kasnejši starosti. Z leti se bolezen lahko izboljša, izzveni v dobi pubertete ali celo izgine, so ob evropskem dnevu astme sporočili iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana.

Astme ne moremo povsem pozdraviti, vendar jo lahko uspešno nadzorujemo s spremembami v bivalnem okolju in ustreznim zdravljenjem, pravi vodja Službe za pljučne bolezni Pediatrične klinike UKC Ljubljana Uroš Krivec. Cilj zdravljenja je popolni nadzor nad boleznijo in odsotnost kakršnekoli oviranosti otroka zaradi bolezni. Takšen cilj je z ustreznim zdravljenjem dosegljiv, poudarja Krivec.

Po rezultatih anketne raziskave iz leta 2000 ima v Sloveniji približno 14 odstotkov šolskih otrok astmo. Zaradi oblike raziskave je verjetno, da je navedena vrednost nekoliko precenjena, pravi Krivec in dodaja, da to pomeni, da imajo astmo v povprečju skoraj trije otroci v vsakem razredu.

Zdravila, ki bi odpravilo astmo ni

Bolnik, zlasti v odrasli dobi, ki dobi napad astme, težko diha, sope, ima plitek vdih, občutek stisnjenosti v prsih in močno kašlja ob stiku z alergeni, mrzlim zrakom, po telovadbi, ob drugih naporih ali ob intenzivnih čustvih. Zdravila, ki bi odpravilo astmo, ni, simptome pa se blaži z različnimi tabletami, z inhalacijo, predvsem pa pomaga sprememba življenjskega stila, poudarja Matjaž Turel iz Centra za pljučne bolezni in alergije Interne klinike UKC Ljubljana.

Večinoma diagnozo postavi osebni zdravnik na osnovi tipičnih simptomov in znakov. Čeprav ima večina astmatičnih bolnikov pozitivne alergijske teste, alergija ni nujno vzrok za bolezenske simptome. Najpogostejši alergeni, ki lahko povzročajo astmo, so pelodi, hišni prah, živalske dlake in perje, tobačni dim, napadi pa se pojavijo tudi zaradi mrzlega zraka, alergije na hrano ali zdravila, stresa.

Napadi astme se lahko med seboj zelo razlikujejo in lahko trajajo od ene ure pa do celega dneva in postanejo nevarni, če je dihanje zelo oteženo. Pri hudih napadih se lahko bolnik poti, ima pospešen srčni utrip, ne more ležati ali zaspati. Zelo hudi napadi so lahko tudi smrtni, saj nizka vrednost kisika v krvi povzroči pomodrelost obraza, zlasti ustnic, koža pa pobledi in je lepljiva.

Letno zaradi astme umre skoraj 200.000 ljudi

Na pomen javnozdravstvenega problema astme v letošnjem letu opozarja tudi Evropska komisija. Ministri za zdravje držav povezave so potrdili sklep o dejavnostih preprečevanja, zgodnjega odkrivanja in zdravljenja kroničnih bolezni dihal pri otrocih. V teh aktivnostih so aktivno sodelovali tudi strokovnjaki iz Slovenije, so še sporočili iz UKC Ljubljana.

Po ocenah strokovnjakov vsako leto po vsem svetu zaradi astme umre 180.000 ljudi, na svoji spletni strani navaja Evropska fundacija za pljučne bolezni (European Lung Foundation). Po ocenah fundacije se je pogostost pojava astme v Zahodni Evropi v zadnjih desetih letih podvojila. Letni stroški za zdravljenje astme v Evropi znašajo po ocenah fundacije okoli 17,7 milijarde evrov.

Poleg evropskega obeležujemo tudi svetovni dan astme, in sicer prvi torek v mesecu maju. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu okoli 300 milijonov ljudi, ki bolehajo za astmo, letno pa skoraj dva milijona ljudi poišče nujno zdravniško pomoč zaradi astme. Od tega je kar 48 odstotkov mladostnikov do 18. leta starosti, med otroki na svetovni ravni pa astma prinaša 10 milijonov šolskih dni odsotnosti.