Delavec dela na področju socialnega varstva. Pred nastankom invalidnosti je bil njegov polni delovni čas razporejen na šest dni v tednu. Po nastanku invalidnosti ima delavec pravico do dela s skrajšanim delovnim časom štiri ure na dan. Ali lahko invalid dela po šest dni na teden po štiri ure, torej skupaj 24 ur na teden? Če prav razumem 147. člen (8. točka), invalid ne sme imeti neenakomerno razporejenega delovnega časa (delovni čas, razporejen na šest ali sedem dni).
V skladu z zakonom delodajalec delavcu, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali drugimi predpisi, kamor sodi tudi ta primer, ne sme neenakomerno razporediti delovnega časa ali odrediti nadurnega dela.
Pri tem se razporeditev delovnega časa določi s pogodbo o zaposlitvi v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo, določilo o dnevnem ali tedenskem delovnem času in razporeditvi delovnega časa pa je tudi ena obveznih sestavin pogodbe. Razporeditev je lahko enakomerna, neenakomerna ali začasno prerazporejena. Vendar pa zakon ne določa, kaj točno pomeni enakomerna oziroma neenakomerna razporeditev delovnega časa. Kot je to navedeno tudi na spletni strani inšpektorata za delo, se nekako domneva, da pri enakomerni razporeditvi delovnega časa delavec vsak dan opravlja delo enako časa (torej vsak dan enako določeno število ur). Zakon namreč določa le, da pri enakomerni razporeditvi polni delovni čas ne sme biti razporejen na manj kot štiri dni v tednu, polni delovni čas pa ne sme biti daljši od 40 ur na teden. Le z zakonom oziroma s kolektivno pogodbo se lahko določi kot polni delovni čas delovni čas, ki je krajši od 40 ur na teden, vendar ne na manj kot 36 ur na teden. Z zakonom ali drugim predpisom v skladu z zakonom ali s kolektivno pogodbo pa se lahko določi za delovna mesta, pri katerih obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare, celo polni delovni čas, ki traja manj kot 36 ur na teden. Če polni delovni čas ni določen z zakonom ali kolektivno pogodbo, pa se kot polni delovni čas po zakonu šteje delovni čas 40 ur na teden. Le pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi polnega delovnega časa, pa delovni čas ne sme trajati več kot 56 ur na teden, kot polni delovni čas pa se upošteva povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od šest mesecev, razen če kolektivna pogodba na ravni dejavnosti določa, da se upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od 12 mesecev.
V skladu z navedenim v vašem primeru polni delovni čas ne sme preseči 20 ur na teden in zato delavec v tem primeru ne more delati še šesti dan v tednu. Navedeno velja tudi, če se iz dejstva, da delavec dela v socialnem varstvu, sklepa, da zanj velja kolektivna pogodba za javni sektor. Ta namreč opredeljuje, da se za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času šteje tudi delo, če je polni delovni čas javnega uslužbenca razporejen na več kot pet zaporednih dni v tednu. Delavcu, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, pa se delovnega časa ne more neenakomerno razporediti.
Andreja Mrakuniv. dipl. prav.