Potem je ustanovil Teater 55 in se uveljavil kot uspešen in priljubljen komediograf. In tudi njegov filmski prvenec, Kajmak in marmelada (2003), je komedija, natančneje "prva" in še vedno edina slovenska "multikulti" ali "eksjugo" komedija, povrhu še romantična, ki jo je Djurić režiral po svojem scenariju. In v njej skupaj s svojo ženo, igralko Tanjo Ribič, odigral bosansko-slovenski par, ki gre na začetku filma narazen, na koncu pa se znova sestavi, seveda po bolj ali manj komičnih peripetijah in stranpoteh. Žirija je po stari navadi festivalskih žirij ta film "spregledala", v kinu pa je nabral nad 150.000 gledalcev in postal prva velika slovenska uspešnica v tako imenovanem poosamosvojitvenem obdobju.

Leta 2007 je, tokrat v Portorožu, spet vladalo veliko zanimanje za Djurićev film, namreč za Traktor, ljubezen in rock'n'roll, pravzaprav še toliko večje, ker je imela napovedana, potem odpovedana in spet najavljena projekcija vse lastnosti suspenza. Obenem pa je bila tudi dobesedno enkratna, saj je imel film zaradi neporavnanih računov v produkciji dovoljenje le za festivalsko predvajanje. Kaže, da je to "poravnavanje računov" trajalo kar štiri leta, tako da je tudi sam Branko Djurić po nedavni premieri v Koloseju z olajšanjem izjavil: "Samo, da je to mimo."

Traktor, ljubezen in rock'n'roll temelji na romanu Ferija Lainščka Vankoštanc, ki sta ga Djurić in Miroslav Mandić scenaristično predelala v nekaj, kar bolj spominja na komedijo kot pa to dejansko je, kljub nekaterim zabavnim in smešnim momentom. In če je to neke vrste "would be" komedija, tedaj je to zato, ker zadeva ob notranje ovire. In ena prvih je prav protagonist, Breza (igra ga Djurić), glede katerega se skoraj popolnoma strinjam s tem, kar o njem pravi njegova mama (Semka Sokolović): "Skoraj 40 let boš imel, pa si še tako neumen." Mamino karakteristiko njenega sina bi sicer moral malo popraviti, kajti Brezov problem ni toliko v tem, da je pri 40 letih še vedno neumen, kakor pa v tem, da v 60. letih prejšnjega stoletja, v katera je postavljeno dogajanje filma, rockerji pač niso bili stari 40 let, niti ali še zlasti ne na slovenskem podeželju oziroma v neki pomurski vasici. Breza bi torej lahko bil "neumen" le v tem smislu, da je pri svojih 40 letih še vedno infantilen. Toda pred 50 leti je bilo uvajanje rocka celo v slovenskih mestih najmanj avantgardno, če ne kar prevratno, infantilno pa ni bilo niti tedaj, če je bil kakšen rocker starejši od 20 let. Breza v vlogi vaškega rockerja v nekdanjih 60. letih torej že po definiciji ali tako v zgodovinskem kot filmskem pogledu ne more biti komičen lik.

Sicer pa v filmu res ni, ampak je takšen samo videti: kar je na njem smešnega, je samo njegov videz postaranega rockerja s črno obarvanimi dolgimi lasmi in tenkimi črnimi brčicami. Res je "freak", toda bolj kot spaček, kar ima v komičnem pogledu zelo omejene učinke. Prav nikakršnih pa ne more imeti (in jih tudi res nima) vloga gluhonemega pritlikavca (Jaka Fon), ki ga Brezova mati sprejme na svojo kmetijo, kjer se tako formira malce bizarna družina z "nenormalnima" sinovoma in materjo vedeževalko. Traktor, ljubezen in rock'n'roll pravzaprav še najbolje deluje kot komedija poroke: Breza namreč s svojim rockerskim nastopom na veselici z romskim orkestrom očara samo natakarico Silvijo (Tanja Ribič), ki je malo prej doživela razočaranje s poročenim kmečkim ljubimcem. Ker pa tudi ni več ravno mlada, ji za moža pride prav tudi takšen čudak, ki še sam ne more verjeti, da je z brenkanjem po električni kitari prišel do žene. Pri čemer je malo pomagal tudi Silvijin oče (Vlado Novak), ki se je z mercedesom pravkar pripeljal iz Švice in mladoporočencema kupil traktor (in kakor se je nenadoma pojavil, je potem tudi izginil), do zapletov pa pride zaradi Silvijine nosečnosti (z "izdajalskim" ljubimcem) pa tudi zaradi Silvije same in njenih nejasnih namigov. In skoraj tako, kot se niti ta poroka ni povsem posrečila (Breza, sicer po krivem obsojen za umor, na koncu igra kitaro v zaporu), se tudi ves film bolj ali manj opoteka med klišejskimi situacijskimi "štosi" in preigravanji nekaj podeželskih stereotipov.