Bi bilo pa na mestu, da eno pismo napiše zmagovalec Zoran Janković. Pa ne kakšni TV-postaji, temveč kar poražencu samemu. Najprej bi se mu moral zahvaliti za najbolj zgrešeno potezo v volilni tekmi. Namesto da bi Janez zadnji dan pristal na duel z Zoranom v Svetu na Kanalu A in se potem sončil v panelnem kazanju fac na TVS, se je umaknil na obskurno Info TV in tam napadal nenevarnega nasprotnika Boruta Pahorja. Če je Janezu to svetoval kateri od medijskih strategov, ga mora odpustiti. Oziroma upam, da ga je že.

Nepojavljanje zadnji dan predvolilnega boja je imelo eno samo sporočilo: strah pred soočenjem z najnevarnejšim tekmecem pred kamerami. Nekaj, kar volilci kaznujejo. Da nekdo v odločilnih trenutkih zbeži v obrambo. Tipično slovenski sindrom. Strah pred neuspehom. Strah pred napako. Športniki nam to demonstrirajo vsak dan. Včasih košarkarji, nazadnje pa nogometaši Maribora. Po udobnem vodstvu s tremi goli razlike so na koncu izgubili. V samem finišu. Odpovedali so takrat, ko mora vsak imeti največ jajc. Največ samozavesti. Pa četudi nasprotnik napada z vsemi topovi. Uporabiti logiko protinapada. Ali kot pravijo avtomobilski dirkači: če ti odpovejo zavore, ni rešitev v zmanjšanju hitrosti. Ravno takrat moraš pritisniti plin, da si varno pred vsemi.

Potem pa bi se moral Zoran nasprotniku zahvaliti za njegovo obnašanje na zadnjem soočenju na Pop TV. Petkov umik v obrambo je bil najverjetneje prav posledica spoznanja, da je v četrtek pogorel. Da je postal ranljiv. Ampak problem ni bil v tem, da se je tudi sam znašel v mali aferi z nepremičninami. Ali v užaljenosti volilcev, ki so do tega večera mislili, da njihov junak z družinico spi na slami in nima niti za burek. Problem je bil Janez Janša sam. Njegov odnos. Njegov sestop iz državniške pozicije v staro kožo, ki je udarila na plan. Kožo zagrenjenega prepirljivca, ki se posmehuje nasprotnikom in jih tudi podcenjuje. Bil je spet stari Janša, ki se spopada z vsem svetom, celotno zgodovino in vsemi mediji. Naenkrat adijo državniški nasmešek za kamere.

Skratka, Janez Janša je izgubil volitve v dobri uri in pol. Dobesedno. Ključnih je bilo pet intervencij in izjav.

Prva neposrečena izjava na samem začetku: "Po EPP-ju smo prišli na resno temo." S to izjavo je JJ okvalificiral konkurente že na samem začetku. Postavil se je nad njih, kar je v očeh gledalca nevarno. Gledalec pač ne mara generalov, ki že takoj, ko odprejo usta, v nič dajejo druge.

Druga odvečna intervencija: "Prvič, to ni družbeno, temveč družabno omrežje." Besede so merile na lapsus voditeljice Darje Zgonc, ko je bilo govora o fenomenu socialnih omrežij. Zaleteti se v voditeljico je vedno nevarno. Učiti jo pa zanka okoli vratu, ki se bo slejkoprej zategnila. Voditelji ne odpuščajo, če jim kdo soli pamet.

Tretja predsmrtna izjava: "Enkrat več ljudi je na facebooku, kot je vaših gledalcev." S tem, ko je po voditeljici napadel še samo TV-institucijo, na kateri gostuje, je bil stolček, na katerem je še stal, že spodmaknjen. Napadel ni samo televizije, temveč vse nas, ki smo ga gledali. Nas, ki bi mu lahko dali svoj glas. Rešitve ni bilo več. Ampak JJ je šel naprej.

Četrta smrtna izjava: "Vse bom razložil, če mi boste dali toliko časa, kot ste ga porabili za vprašanje." Ob taki nesramnosti bi mnoge voditeljice skočile do plafona. Darja pa se je samo prijazno nasmejala in pustila Janezu krajši traktat. Ampak cinizem ni padel na plodna tla. Kje pa ste že videli, da bi gost, ki ne dela drugega, kot prodaja samega sebe, stranko in željo po vladanju, očital voditeljici dolžino njenega vprašanja. Še en nepotreben konflikt, popolnoma nerazumljiv za nekoga, ki ima za seboj tako dolgo politično kilometrino.

Peta žaljiva replika: "Naučite se ločiti med milijoni in milijardami." Spet je šlo za lapsus, tokrat Pahorjev, ki nikomur ne pomeni ničesar. Se pač v žaru razlage zgodi vsakomur. In namesto, da bi bil to izvor zabavnih replik, Janez iz tega naredi problem. V bistvu pa le pokaže svojo pravo plat. Da mu gredo tekmeci enostavno na živce. Z voditeljicami vred. In da se mu zdi škoda izgubljati čas z njimi. Zdaj ga bo imel dovolj za temeljit premislek. Ali prebiranje kakšnih poučnih basni. Na primer tiste o žabi in škorpijonu…