Sredi maja 1988 je namreč v Mladini izšel članek Noč dolgih nožev, ki je napovedal aretacije v Sloveniji. Tri tedne kasneje je zaradi posesti tajnega dokumenta na zahtevo JLA slovenska SDV aretirala Janeza Janšo. Njegovo bivanje v priporu in nato sojenje pred vojaškim sodiščem je mobiliziralo slovensko javnost in prispevalo k razmahu slovenske pomladi, Janši pa nadelo avreolo borca za neodvisno Slovenijo, ki se je v času osamosvojitvene vojne še okrepila in je bistveno zaznamovala njegovo politično pot.

Madeži

Toda na Janševo vodenje obrambnega resorja v letih od 1990 do 1994 je padlo kar nekaj senc. Prva je trgovina z orožjem. Čeprav je prvak SDS nenehno zatrjeval, da je Slovenija z orožjem pomagala Hrvaški in BiH, so pričevanja vpletenih razkrila, da je slovenska stran na račun stiske omenjenih držav iz trgovine poskušala iztržiti čim višji dobiček. Drugo vprašanje, na katero Janša še vedno ni odgovoril, pa je, za kaj je bila porabljena gotovina od trgovine z orožjem. Pod pritiskom ugotovitev parlamentarne preiskovalne komisije oziroma izpovedi prič nekatere od njih so vrednost gotovinskih poslov v prvih dveh letih po osamosvojitvi ocenile na okoli 60 milijonov mark je leta 1999 vendarle priznal, da so pri trgovini z orožjem poslovali tudi z gotovino. Namesto pojasnil o porabi tega denarja pa je napadel tiste, ki so zadevo preiskovali, novinarje...

Drugi madež na Janševem ministrovanju je bila afera Depala vas, ko so ministru neposredno podrejeni pripadniki specialne brigade Moris aretirali in pretepli civilista. Predsednik vlade Janez Drnovšek je predlagal Janševo razrešitev, Janši v podporo pa se je pred državnim zborom zbrala večtisočglava množica. V čas Depale vasi sodi razvpita Kučanova kritika, da je v slovenski politiki dobilo domovinsko pravico načelo "kdor ni z mano, je proti nam". "Je torej sovražnik in za premagovanje sovražnika so dovoljena vsa sredstva. Ne samo tista, ki jih pozna demokracija, torej argumenti, protiargumenti, ampak vse tisto, kar z demokracijo nima nobene zveze. To je najprej diskvalifikacija in potem likvidacija, če je potrebno, tudi fizična." Omenjeno izjavo je Janša z manipulacijo obrnil sebi v prid in svojega kritika obtožil, da poziva k (političnim) likvidacijam.

Janševa politična pot na oblast se je (če prezremo njegovo vključitev v Zvezo komunistov pri komaj sedemnajstih letih, iz katere so ga izključili zaradi njegove radikalno levičarske kritike sistema splošne ljudske obrambe, in njegove funkcije v ZSMS) začela z ustanavljanjem Slovenske demokratične zveze (SDZ), katere podpredsednik je postal. Po razpadu SDZ se Janša ni odločil za priključitev novonastalim demokratom ali narodnim demokratom, temveč se je pridružil Pučnikovim socialdemokratom (SDSS). SDSS se je na volitvah 1992 za las izognila izpadu iz parlamenta. Nekateri takratni politični akterji na levici priznavajo svoj prispevek k zagotavljanju nekaj sto dodatnih glasov za SDSS, saj so v tistem času pod okriljem Jožeta Pučnika potekali pogovori o združitvi socialdemokratskih strank pri nas: SDP (današnje SD), SDSS pa tudi socialistov. Janšev prevzem SDSS je načrte za združitev dokončno pokopal. Še več, Janša je v nadaljevanju stranko, ki je bila vsaj po imenu levosredinska, preimenoval v demokratsko (SDS), jo preusmeril desno od sredine in vključil v Evropsko ljudsko stranko. Uspelo mu je, da je SDS na volitvah leta 1996 pripeljal na tretje mesto (16,13 odstotka), leta 2000 pa na drugo (15,81 odstotka).

Ne prenese poraza

Naveličanost nad dolgoletno vladavino LDS, ki jo je po umiku Janeza Drnovška prevzel bistveno manj priljubljeni Tone Rop, aroganca in klientelizem vladajočih, pa tudi umirjeni in konstruktivni Janševi nastopi pred volitvami leta 2004 so prispevali, da je Janševa stranka tedaj vendarle prevzela oblast. A je Janševa predvolilna umirjenost po prevzemu oblasti hitro izginila in po štirih letih se je SDS leta 2008 znova znašla v opoziciji.

Medtem ko je bilo v času Janševega vladanja promoviranje Slovenije na zunanjepolitičnem področju, kjer je naša država brez večjih napak izpeljala predsedovanje EU, dokaj uspešno, so dogajanje doma zaznamovale politične zamenjave v podjetjih, ki so bila neposredno ali posredno pod vplivom države, instrumentalizacija aparata države, nespoštovanje človekovih pravic, pritisk na medije... Janez Janša se rad sklicuje na ugodne gospodarske kazalce v času svojega vladanja, a mnogi ekonomisti tega navdušenja z njim ne delijo. Slovenija ni izkoristila izjemno ugodne mednarodne konjunkture, je poudarjal njegov nekdanji minister Jože P. Damijan. 

 Janševo politično pot zadnjih let je pomembno zaznamovala afera Patria. Tožilstvo predsedniku SDS očita sprejem obljube nagrade, da bi s svojim vplivom posredoval za sklenitev posla. Janša ob tem ne skopari z očitki na račun sodstva, primerja ga z ukrajinskim, v sodnem postopku vidi politično farso, zaroto... Tolmačenje dogajanj kot zarote je še ena značilnost Janševe politične drže. Zarotniki so tudi novinarji. Tem je na začetku Demosove vlade napovedal labodji spev, v času vodenja vlade je s trgovanjem z državnimi deleži v podjetjih, ki so bila solastniki medijev, vplival na nameščanje nadzornikov in urednikov, novinarsko peticijo 571 pa je prepoznal kot glavni vir vseh težav njegove vlade. Pa tudi kot enega glavnih virov nedeljskega volilnega poraza.

Kako težko Janša prenaša poraz, je pokazal tudi po volitvah leta 2008, ko zmagovalcu Borutu Pahorju ni zmogel niti čestitati za uspeh. Potrjeval pa minula tri leta, saj je delovanje SDS ne glede na nujnost sprejema določenih ukrepov za državo podredil enemu samemu cilju čim hitrejšemu padcu Pahorjeve vlade. Tako SDS ni podprla pokojninske reforme, zakona o malem delu, zakona o preprečevanju dela na črno, tik pred nedeljskimi volitvami pa je preprečila sprejetje interventnih ukrepov, čeprav bi to Janši, ki je pričakoval ponovni vzpon na oblast, pomembno olajšalo začetek vladanja.

Prej ovira kot perspektiva

Janša svojo stranko vseskozi vodi avtokratsko, nasprotovanj ne dopušča, protikandidati se ne pojavijo, kritiki morajo stranko zapustiti ali so utišani. Zato izza trdno zaprtih vrat SDS le redko prodre kakšna kritična beseda.

Obtožb SDS so bili doslej deležni vsi, ki so mislili drugače, tudi vsi dosedanji predsedniki republike. Da bi dokazala, da je aktualni predsednik države Danilo Türk leta 1979 poznal ozadja bombnega atentata v Velikovcu, je SDS celo prikrojila arhivske dokumente. A se takšno destruktivno delovanje ni obrestovalo. Čeprav je še pred tednom dni kazalo, da bo Janša prepričljivi zmagovalec predčasnih volitev, je v nedeljo doživel hladen tuš. Tako izpostavljan program 10+100 očitno ne bo izhodišče nove koalicijske pogodbe, petdesetim vnaprej pripravljenim zakonom se parlamentarna podpora ne obeta, osnutek pogodbe o dogovarjanju pa je SDS v imenu bodoče vlade socialnim partnerjem prekmalu poslala v obravnavo. Zmaga Jankovićeve Pozitivne Slovenije je bila za Janšo še toliko hujši udarec, ker je šlo za njegov že drugi zaporedni poraz po vsaj na videz zmagoviti predvolilni tekmi. Pa tudi zato, ker je tokratni rezultat potrdil, da bo tudi na prihodnjih volitvah težko zmagal. Sedanjemu prvaku SDS namreč ne uspe razširiti kroga volilcev, kvečjemu k odhodu na volitve vzpodbudi številne levosredinske volilce, ki volijo njegovega protikandidata predvsem (ali zgolj) zato, da ne bi zmagal Janša. Za vzpon desnice na oblast je zato prej ovira kot perspektiva.