Eden od pomembnih namenov leta kemije je tudi spreminjanje dojemanja te naravoslovne vede. V skladu s to idejo želimo kemiki pregledno prikazati vlogo, pomen in dosežke kemije in jih približati ljudem vseh generacij in zanimanj. Kajti le tako lahko tudi drugi spoznajo kemijo kot pomemben del gospodarskega in civilizacijskega razvoja, kar je dobra osnova za trajno spreminjanje odnosa posameznika in celotne družbe do kemije.

Po vsem svetu so se od začetka leta vrstile raznorazne prireditve z namenom popularizacije kemije. Tudi v Sloveniji je bil program pester, čeprav zaradi trenutne krize nekoliko manj, kot smo sprva načrtovali. Zvrstili so se mnoge delavnice, tekmovanja, eksperimentalni prikazi in druge že ustaljene prireditve. Veseli smo lahko tudi, da sta Slovenijo prav letos obiskala tudi dva Nobelova nagrajenca za kemijo, prof. dr. Jean-Marie Lehn (nagrajenec 1987) in prof. dr. Harold Kroto (nagrajenec 1996). Prof. Lehn je med obiskom prejel tudi častni doktorat Univerze v Ljubljani.

Med možnimi načini popularizacije kemije je bila predlagana tudi izdaja poštnih znamk v čim več državah (žal v Sloveniji pobuda za izdajo ni bila uspešna). V tem prispevku bi rad predstavil prav to področje. Filatelija je konjiček, s katerim se ukvarja veliko ljudi (ocenjujejo, da je samo v ZDA okoli 20 milijonov filatelistov!). Ob tem velja omeniti, da smo tudi Slovenci povezani z razvojem poštne znamke. Naš rojak Lovrenc Košir, ki je bil uslužbenec poštnega urada na Dunaju, je že leta 1835 predlagal uvedbo poštne znamke, a njegova ideja žal ni bila sprejeta. Tako za očeta ideje velja Anglež Rowland Hill, prvo znamko pa so izdali leta 1840 v Angliji. V sodobnem času se sicer morda zdi, da bodo klasične znamke počasi izginile. Vse bolj so namreč pogoste samolepilne znamke in marsikje se moraš že pošteno potruditi, če želiš kupiti klasično znamko. Vendarle pa bo tudi zbirateljska žilica verjetno eden od razlogov, ki bodo preprečili, da bi znamke izumrle. Velika pridobitev za zbiralce je bil svetovni splet, saj lahko preko specializiranih strani znamke kupujemo in prodajamo, ponudba pa je res bogata.

Kemijski motivi na znamkah nikakor niso redkost. Potrditev tega dejstva in lep sprehod skozi zgodovino kemije ponuja knjiga A philatelic ramble through chemistry, ki sta jo napisala E. Heilbronner in F.A. Miller (založba Wiley-VCH).

Kakšen pa je trenutni položaj v mednarodnem letu kemije 2011? Več kot dvajset držav po vsem svetu je v čast tega dogodka že izdalo znamke in druge filatelistične izdelke (nekatere države so ob tej priložnosti izdale tudi po več znamk). Večinoma motivi predstavljajo slavne osebnosti, povezane s kemijo, nekatere pomembne molekule, razne laboratorijske motive in simbole.

V mednarodnem letu fizike (2005) se je na znamkah, posvečenih tej priložnosti, največkrat pojavljal Albert Einstein. Prevladujoč motiv na kemijskih znamkah letos pa je podoba Marie Curie (1867-1934), kar seveda ni čudno glede na zgoraj omenjeno obletnico in tudi siceršnjo karizmo te znanstvenice. Njena slava ima nedvomno trdne temelje. Dobila je kar dve Nobelovi nagradi (leta 1903 za fiziko in leta 1911 za kemijo). Prva nagrada je povezana z raziskovanjem radioaktivnosti, druga z odkritjem in raziskovanjem elementov radija in polonija. Z njenimi nagradami je povezanih še nekaj zanimivosti. Bila je sploh prva ženska, ki je dobila to nagrado (skupno je bilo doslej podeljenih 549 Nobelovih nagrad in le 40 so jih prejele ženske!). Marie Curie je za zdaj tudi edina, ki je dobila dve Nobelovi nagradi v dveh različnih znanstvenih disciplinah (sicer je še nekaj nagrajencev, ki so dobili po dve nagradi). Tudi družinsko gledano spada v družino z največ Nobelovimi nagradami. Nagrado za fiziko je prejela skupaj s svojim možem, njena hči, Irene Joliot-Curie, pa je skupaj s svojim možem dobila še Nobelovo nagrado za kemijo leta 1935. Skratka, bila je izjemna oseba.

Izraelska pošta je izdala dve znamki, ki prikazujeta dosežka njihovih Nobelovih nagrajencev. Prva znamka prikazuje protein ubikvitin, ki se lahko veže na druge proteine. Za delovanje živega bitja je proces izjemno pomemben, saj so tako označeni proteini nato razgrajeni. V raziskovanje mehanizma sta bila vključena tudi Aaron Ciechanover in Avram Hershko, ki sta za svoja odkritja dobila Nobelovo nagrado za kemijo leta 2004. Druga znamka prikazuje del ribosoma, ki je, poenostavljeno rečeno, tovarna proteinov v živih organizmih. Ena od dobitnikov Nobelove nagrade za kemijo leta 2009, izraelska znanstvenica Ada E. Yonath, je pomagala razložiti, kako ribosomi delujejo na atomski ravni. Takšne raziskave so bile nepogrešljive tudi za razvoj nekaterih novih antibiotikov. Znamki so izdali v začetku leta, če bi vedeli, da bo tudi letos Nobelova nagrada za kemijo podeljena Izraelcu, bi morda izdali tri. Dan Shechtman je namreč dobil nagrado za raziskave na področju kvazikristalov.

Na švicarski znamki nastopa molekula dobro znanega vitamina C. Prvi ga je sintetiziral švicarski kemik poljskega rodu Tadeusz Reichstein. Tudi on je sicer dobil Nobelovo nagrado, a za drugo odkritje: za raziskovanje hormonov je skupaj s E. C. Kendallom in P. S. Henchom leta 1950 prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino. Iz tega se lepo vidi, da je kemija velikokrat skrita v mnogih področjih človeškega delovanja, in tudi zato so sodobna raziskovanja vse bolj multidisciplinarna.

V Kanadi so izdali znamko v čast Johna C. Polanyija, ki je dobil Nobelovo nagrado za kemijo leta 1986. Preučeval je dinamiko elementarnih kemijskih procesov.

Nobelove nagrade so pač najprestižnejše nagrade, ki se podeljujejo raziskovalcem, in nagrajenci se za vedno zapišejo v zgodovino. Morda smo Slovenci še premalo ponosni na Friderika Pregla, ki je dobil Nobelovo nagrado za kemijo (1923). Res, da se je šolal in deloval v avstrijskem delu avstro-ogrske monarhije, toda rojen je bil v Ljubljani in njegov oče je bil Slovenec. Z znamko so se mu Avstrijci poklonili ob petdesetletnici prejema Nobelove nagrade, morda se mu bomo v prihodnosti tudi Slovenci?

Na znamkah so upodobljene tudi različne kemijske zvrsti. Najdemo lahko na primer preprosti, a za življenje nepogrešljivi molekuli, kot sta voda in ogljikov dioksid. Šrilanka je izdala znamko, na kateri je prikazan modri safir, ki je tipičen za to deželo. Severna Koreja je predstavila del formule sintetičnega vlakna vinalona, pri razvoju katerega je sodeloval korejski raziskovalec. Na indonezijski znamki je prikazana molekula artoindonesianina C, ki je potencialno sredstvo za zdravljenje raka. Romunija se je odločila za prikaz elementa telurja, saj je bil mineral, v katerem so ta element odkrili, iz Transilvanije.

Še posebej polna informacij je znamka iz Peruja. Avtor je domiselno povezal motive z njihovega grba s kemijo. Bistveni elementi grba so za državo tipična žival vikunija, drevo, iz katerega pridobivajo kinin (klasično zdravilo proti malariji), in rog obilja, iz katerega se usipajo zlatniki. Na znamki je poleg vikunije prikazana molekula keratina. Ta polimerna molekula ima obliko vijačnice in je glavna sestavina volne, ki jo pridobivajo od vikunij. Ob drevesu je skica formule kinina, ki ga pridobivajo iz njegove skorje. Pod zlatniki je zapisana elektronska konfiguracija zlata, elementa, ki ga v Peruju ne primanjkuje in je igral zelo pomembno vlogo skozi vso zgodovino.

Do konca leta nas čaka še nekaj presenečenj, saj so izidi znamk napovedani še v nekaterih državah, kot so Japonska, Kuvajt, Kitajska, verjetno pa še kje.

Prof. Iztok Turel, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Ljubljani, član odbora za pripravo mednarodnega leta kemije v Sloveniji