Časnik Delo je v spletni anketi bralce spraševal, česa je ljudi najbolj strah, če bi bila Slovenija spet prisiljena uvesti tolar. Kar 60,25 odstotka anketrinaih je odgovorilo, da se najbolj boji razvrednotenja svojih prihrankov oziroma inflacije. 17,57 odstotka vprašanih se boji višjih obrokov za posojila, 14,23 odstkoka anketiranih je strah višjih davkov, rezultati ankete so pokazali, da se 7,11 odstotka vprašanih boji izgube službe, 0,84 odstkotka zajetnih z anketo pa je strah upada vrednosti stanovanja. Rezultate javnomnenjske ankete sta za Delo komentirala Sašo Polanec z ljubljanske ekonomske fakultete in Aleš Škerlak, izvršni direktor družbe za upravljanje s premoženjem Alta Skupina.

Inflacija ni nujna posledica razpada območja evra

Po Polančevem mnenju inflacija ni nujna posledica razpada območja evra. Polanec ocenjuje, da bi lahko v primeru uvedbe tolarja Slovenija spet sama krojila lastno monetarno politiko in bi tako imela možnost omejevati inflacijo. Če pa se bomo do morebitne uvedbe tolarja še bolj zadolžili, bi naša vlada lahko z inflacijo poskušala zmanjšati naš javni dolg. Aleš Škrlak pa je za časnik pojasnil, da bodo ob morebitnem razpadu evra vse manjše države poskušale čim bolj razvrednotiti svojo valuto in tako zmanjšati svoj zunanji dolg. Zato meni, da bi lahko bila inflacija zelo verjetna posledica razpada evra.

Glede posojil pa Škerlak meni, da bi se lahko tistim, ki so jih najeli pri tujih bankah, obroki bodisi povečali bodisi zmanjšali. Če bo država, v kateri ima sedež tuja banka, svojo valuto pocenila bolj kot Slovenija, bo posojilo cenejše. Pojasnil je, da če se bo valuta v državi tuje banke glede na tolar podražila, bodo obroki za posojilo večji. Sašo Polanec opozarja, da bi se lahko nekaterim posojilojemalcem zgodilo podobno kakor tistim, ki zaradi podražitve švicarskega franka glede na evro že zdaj plačujejo velike obroke za svoje posojilo.

Davki bi se zagotovo zvišali

Sašo Polanec je za Delo ocenil, da se bodo davki v primeru razpada evrskega območja zagotovo zvišali. Po njegovem mnenju bi se lahko to sicer lahko zgodilo že prej, saj zahtevani donosi na naše državne obveznice rastejo, te pa bomo lahko poplačali le z zviševanjem davkov. Kot pravi, bodo v primeru ukinitve evra zahtevani donos na naše obveznice še večji, kakor je zdaj. Članstvo v evrski skupini po njegovem mnenju kljub vsem težavam v njej do neke mere še kar ščiti pred višjimi obrestmi na naše obveznice. Aleš Škerlak pa meni, da bi bilo ob znižanju realnih prihodkov, ki bi ga prinesel propad evra, težko zvišati davke.

Razpad evra bi najverjetneje povzročil padec bruto domačega proizvoda za pet do osem odstotkov, kar bi se odrazilo v občutnem zmanjšanju števila delovnih mest. Polanec opozarja, da smo bili temu priča že ob razpadu socialističnih blokov, ko je trgovina med njimi zaradi uvajanja carin zastala, to pa je povzročilo veliko rast brezposelnosti.

Vrednost nepremičnin bo dolgoročno padla

Sogovornika Dela pa se strinjata, da bo vrednost nepremičnin na slovenskem trgu dolgoročno padla ne glede na to, kaj se bo zgodilo z evrom. Naše banke se bodo namreč oteženemu najemanju posojil na mednarodnih finančnih trgih prej ali slej prilagodile z odprodajo stanovanj, ki so jih v preteklosti zasegle neplačnikom posojil, predvsem propadlim gradbenim podjetjem.

Po Polančevem mnenju bi se lahko ob veliki negotovosti na finančnih trgih vrednost stanovanj kratkoročno celo zvišala. Povod za takšno negotovost bi lahko bil razpad območja evra. V tem primeru bi banke špekulirale in ne bi takoj odprodale svojega premoženja, kar bi ohranilo ali zvišalo cene nepremičnin. Po mnenju Aleša Škerlka pa bi v primeru takšne negotovosti tudi zanimanje za nakup stanovanj upadlo, zato nikakor ne moremo pričakovati višjih cen na nepremičninskem trgu.