V uradu za enake možnosti so prepričani, da se zdaj dviguje legitimnost odločitev, sprejetih na najvišji politični ravni, saj bodo v večji meri zastopani interesi več družbenih skupin, ženske pa bodo lahko bolj enakovredno vplivale na razvojne procese v družbi.
Rezultat tokratnih volitev je po njihovem opozorilu pokazal, da so ženske pripravljene vstopiti v politiko in da kvote učinkujejo - seveda ob predpostavki, da politične stranke ne delajo računic s tem, da ženske sicer uvrstijo na kandidatne liste, a v neizvoljive okraje.
Slovenija se je na lestvici držav glede na delež zastopanosti žensk v nacionalnih parlamentih z 80. mesta, če upoštevamo zadnjo sestavo državnega zbora, oziroma s 85., če upoštevamo delež leta 2008 izvoljenih poslank, povzpela na 18. mesto v svetu. Med evropskimi državami jih ima višje deleže poslank samo osem, večinoma severnoevropskih držav, kjer je visoka izvoljivost žensk že tradicionalna, navajajo na uradu.
Prizadevanja urada bodo tudi v prihodnje usmerjena v povečanje deleža izvoljenih poslank na 40 ali več odstotkov, napovedujejo. "Najmanj 40-odstotna zastopanost vsakega od spolov je namreč prepoznana kot tista, ki dejansko vpliva na to, katere teme odpira in podpira politika," so še opozorili.
Neuradni izidi volitev kažejo, da bodo v tem mandatu v DZ 28 poslanskih mandatov oz. 31 odstotkov poslanskih mest zasedale ženske, kar je največ v primerjavi z minulimi mandati.
V mandatu 2008-2011 je bilo 14 poslank, v mandatu 2004-2003 jih je bilo 11, v mandatu prej 14, v mandatu 1996-2000 11, v mandatu 1992-1996 pa 13 poslank.
