Kot je za STA povedala črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič, nameravajo z omenjenim projektom in dogovorom o rabi reke Kolpe ter drugih naravnih virov spodbuditi trajnostno naravnan turizem in razvoj tovrstne ponudbe, hkrati pa trajnostno urediti upravljanje in rekreacijsko rabo reke.

Pri projektu, ki ga vodi občina Črnomelj, na slovenski strani Kolpe sodelujejo še občini Metlika in Kočevje, Turistično društvo Damelj ter Krajinski park Kolpa, na hrvaški strani pa tamkajšnje občine Netretić, Kamanje in Žakanje, je navedla županja.

Po njenih podatkih bodo okviru projekta Curs Colapis uredili dostopne poti do reke in tako imenovana vstopno-izstopna mesta ter uredili kopališča, parkirišča in nekatere obrečne kampe. Hkrati bodo glede na danes predstavljene strokovne podlage, ki jih je izdelalo kamniško svetovalno podjetje Oikos, uredili tudi režim čolnarjenja ter drugega dostopanja do reke oz. rekreacije na Kolpi in ob njej.

Poudarila je, da bo na podlagi Oikosovih priporočil doslej neurejeni režim urejen le na slovenski strani, za obojestransko oz. obmejno ureditev pa bo potreben dogovor na državni ravni. Počakati bodo morali tudi, da stvari na svoji strani začnejo pripravljati in urejati Hrvati, je še povedala Čemas Stjepanovičeva.

Po besedah predstavnice podjetja Oikos Simone Kneževič omenjene strokovne podlage za celovito upravljanje z rekreacijo na Kolpi obsegajo predloge kakovostnih in tehničnih standardov za urejanje vstopno-izstopnih mest za plovbo po Kolpi, površin za urejanje mirujočega prometa, naravnih kopališč, počivališč, prostorov za piknik, tabornih prostorov, šotorišč in kampov.

Predlogi so usklajeni z zahtevami služb za varstvo naravne in kulturne dediščine ter drugimi pristojnimi ustanovami, Oikos pa je izdelal tudi predloge ter priporočila za nadaljnje korake po zaključku projekta Curs Colapis, je še za STA povedala Kneževičeva.