V naši prvi rubriki smo se osredotočili na sterilizacijo psice - poseg, ki prepreči plodnost živali in s katerim se ne izognemo le neželeni brejosti in nezaželenim mladičem, temveč z njim preprečimo tudi vrsto drugih težav. Besedo smo dali prof. dr. Janošu Butinarju, dr. vet. med., in Barbari Pleteršek Šuvak, dr. vet. med., iz Zdravstvenega doma za živali Ljubljana, ki našim živalskim ljubljencem ponuja veterinarske storitve na vrhunski ravni in v sklopu katerega deluje tudi center dobrega počutja - wellness center za pse in mačke, ki vključuje fizioterapijo in hidroterapijo v bazenu, frizerski salon in dnevno varstvo.

Zakaj sterilizirati?

Z medicinskega vidika je sterilizacija pomembna predvsem za preprečitev nastanka najpogostejšega raka pri psicah, raka mlečnih žlez. Tveganje za nastanek te vrste raka pri psicah, steriliziranih pred prvo gonitvijo, je 0,05-odstotno, po prvi gonitvi 8-odstotno, po drugi gonitvi 26-odstotno. Sterilizacija po tretji ali četrti gonitvi ali starosti dveh let in pol nima nikakršnega zaščitnega učinka na nastanek raka mlečnih žlez. Zelo pomemben učinek sterilizacije je tudi preprečitev nastanka piometre, gnojnega vnetja maternice. To je v osnovi hormonska bolezen s spremembami na maternici in sekundarno bakterijsko okužbo. Nezdravljena bolezen je praviloma smrtna, zdravimo pa jo lahko z zelo dragimi zdravili, vendar ne vedno uspešno, ali z operacijo in intenzivno pooperativno oskrbo. S sterilizacijo se izognemo tudi pojavu navideznih brejosti. To so motnje pojatvenega ciklusa, ki se pojavijo približno dva meseca po gonitvi, v obdobju, ko naj bi psica kotila. Kažejo se z materinskim obnašanjem psice, pripravljanjem gnezda, psica takrat dobi mleko. In navsezadnje: gonitev psice dvakrat na leto pomeni krvavitev, ki je v stanovanju lahko zelo neprijetna, ter zbiranje samcev, kar je v urbanem okolju lahko neprijetno in tudi nevarno.

Na tem mestu moramo omeniti še negativne učinke sterilizacije. Inkontinenca - nehotno puščanje urina - je ena od možnih posledic. Najbolj nagnjene so psice z "medenično postavljenim mehurjem" (sečni mehur pri njih je manjši in bolj pomaknjen v medenico), psice velikih pasem ali velike mešanke. Odrezan, kupiran rep je eden od dejavnikov tveganja. Vrsta operacije na pojav inkontinence ne vpliva. Inkontinenco uspešno nadziramo z zdravili, vendar je zdravljenje vseživljenjsko.

Po sterilizaciji se psičke lahko zredijo, vendar je to izključno posledica zmanjšane telesne aktivnosti (nimajo več potrebe po tavanju in potepanju) in prevelikega vnosa energije s hrano.

Kdaj sterilizirati?

Mnenja o tem, kdaj je najbolj primerno sterilizirati psico, so različna. Z medicinskega vidika v smislu preprečitve nastanka raka mlečnih žlez je pomembno, da je sterilizacija opravljena čim prej, najbolje pred prvo gonitvijo. Ta se pri psičkah prvič pojavi od okoli šestega meseca starosti, odvisno od pasme in drugih dejavnikov. Trditev, da bi morala imeti psica vsaj enkrat v življenju mladiče, da bi fizično in psihično dozorela, ni resnična, vrsta resnih raziskav najboljših znanstvenikov je te trditve popolnoma ovrgla.

Kako poteka sterilizacija?

Sterilizacija poteka pod splošno anestezijo, ki jo prilagodijo posameznemu pacientu, življenjske funkcije med posegom spremljajo z monitorjem. Odstranijo le jajčnika, maternica pa se, v primeru, da je na pogled popolnoma zdrava, pusti v telesu. Jajčnika se odstrani skozi rez, dolgo 2-4 centimetre, odvisno od velikosti psice, kar je primerljivo z endoskopsko operacijo, kjer so potrebne tri 1,5-centimetrske luknjice. Če je le mogoče, kirurg uporabi notranje, samoraztopljive šive, pri čemer je brazgotina minimalna in obisk veterinarja za pobiranje šivov nepotreben. Domača oskrba rane ni potrebna, treba je le preprečiti, da bi žival rano lizala ali poškodovala šive. Običajno zadošča plastični ovratnik.