Vendar naj bi Pahor kot so nam potrdili v njegovih krogih Jankoviću povedal, da ne želi vstopiti v koalicijo, mu je pa obljubil načelno podporo pri glasovanju o reformnih projektih kot tudi pri potrjevanju vladne ekipe v parlamentu. Navdušenja nad vstopom v koalicijo tudi nekateri drugi vodilni socialni demokrati vsaj za zdaj ne kažejo, a je ob tem mogoče slišati, da gre šele za začetek pogovorov in da o vstopu odločajo organi stranke (končno besedo ima konferenca SD). Tiskovna predstavnica Pozitivne Slovenije Nataša Pelko nam je dejala, da se bo Janković s Pahorjem v prihodnjih dneh ponovno sestal, prav tako bo na pogovore povabil predsednike vseh parlamentarnih strank.
To torej pomeni, da bo povabil tudi prvaka SDS Janeza Janšo. Janković je v času volilne kampanje vseskozi poudarjal, da koalicija Pozitivna Slovenija-SDS ni mogoča in - kot je slišati v njegovih krogih - tokratno povabilo ne pomeni, da bi to svoje stališče spremenil. Želi pa v pogovoru s predsedniki vseh parlamentarnih strank ugotoviti, kateri so tisti nujni projekti, za katere bi lahko v parlamentu zbral kar najširšo podporo. Ali se bo Janša na Jankovićevo povabilo odzval, nam včeraj v SDS ni uspelo izvedeti.
Kljub včerajšnji Pahorjevi zadržanosti do vstopa v vlado bo Janković skoraj gotovo poskušal v koalicijo pritegniti SD pa tudi Listo Virant. A bi takšna koalicija prinesla le 46 poslanskih glasov, zato bo verjetno poskušal privabiti vsaj še eno stranko, bodisi DeSUS ali še raje SLS. Kot je mogoče slišati v delu Pozitivne Slovenije, prinaša sodelovanje z vsako od omenjenih strank tudi nekatere pomembne težave. Pri DeSUS kot problem izpostavljajo njihovo nenehno izsiljevanje in njihovo stališče do pokojninske reforme. Pri SLS jih moti predvsem, da je uspelo priti v parlament enemu Jankovićevih najbolj ostrih kritikov Francu Pukšiču. Prepričani so namreč, da bosta Pukšič in mariborski župan Franc Kangler storila vse, da SLS ne bi vstopila v Jankovićevo koalicijo. Sicer pa v Pozitivni Sloveniji niso osamljena niti razmišljanja, da bi bila najboljša rešitev, ki bi omogočala največ manevrskega prostora, široka koalicija: Pozitivna Slovenija, SD, Lista Virant, SLS in DeSUS. To bi torej pomenilo, da bi v opoziciji ostali le SDS in NSi.
Poslanske zamenjave za ministra
Doslej je veljalo nenapisano pravilo, da predsedniki koalicijskih strank vstopijo v vlado kot ministri. Če se bo to tudi tokrat zgodilo, jih bodo - vsi so namreč izvoljeni za poslance - nadomestili njihovi kolegi, ki so se na volitvah uvrstili za njimi. Zorana Jankovića (PS) bi tako v poslanskih klopeh zamenjala nekdanja atletinja Alenka Bikar iz Medvod. Bikarjeva je po poklicu poštni tehnik. Namesto Boruta Pahorja bi službo poslanke lahko dobila dozdajšnja ministrica za obrambo Ljubica Jelušič. Če pa bi ta denimo ostala ministrica, bi poslanec lahko postal Pahorjev minister za promet Patrick Vlačič. Če bi ta iz kakršnih koli razlogov odklonil poslanski mandat, bi se v parlament vrnila Breda Pečan iz Izole. Med Pahorjevimi ministri je bil za poslanca izvoljen samo Dejan Židan. Če bi tudi zdaj odšel med ministre, bi ga nadomestila magistra državnih in evropskih študij iz Murske Sobote Brigita Perhavec.
Gregor Virant bi se rad vrnil na mesto ministra za javno upravo in še kaj. V parlament bi se v tem primeru uvrstil računalniški inženir in lastnik podjetja Imedi Marko Pavlišič iz Trzina. Karla Erjavca bi v primeru odhoda med ministre v parlamentu zamenjala upokojena Marija Plevčak iz Latkove vasi. Nekaj ministrskih izkušenj ima tudi Radovan Žerjav. Če bi jih nadaljeval v Jankovićevi vladi, bi njegovo mesto v državnem zboru zasedla diplomirana pravnica iz Rakičana Jasmina Opec. V primeru, da bi ljudska stranka za kmetijskega ministra hotela krškega župana Franca Bogoviča, se poslansko mesto obeta kmetovalcu, po poklicu sicer strojnemu ključavničarju iz Zabukovja Romanu Žvegliču.
Oblikovanje nove vlade do svečnice
Predsednik države Danilo Türk pričakuje, da bo nemoten potek vseh postopkov, ki so potrebni za konstituiranje državnega zbora, pripeljal do ustanovne seje še pred božičnimi prazniki. To bi omogočilo, da bi lahko kmalu začel posvetovanja z vodji poslanskih skupin in državnemu zboru v najkrajšem času predlagal kandidata za predsednika vlade. Kot je napovedal že v nedeljo, bi do nove vlade vsekakor lahko prišli pred svečnico (2. februarja). Türk je prepričan je, da mora Slovenija čim prej dobiti novo vlado s polnimi pooblastili.
Predsednik države se je državljankam in državljanom včeraj zahvalil za udeležbo na nedeljskih volitvah. Kot je poudaril, je dobra volilna udeležba pokazala, da se zaupanje v demokracijo ni omajalo. "Volilke in volilci so znova dokazali, da se odločajo svobodno, po lastni presoji in da so pripravljeni na spremembe. To je dobra popotnica za novo vlado, ki bo morala pri svojih odločitvah imeti podporo javnosti," je dejal Türk.
