Premik v to smer je Dnevnikov izbor najboljšega zaposlovalca Zlata nit 2011 naredil še pred dnevi s prijavo v izbor podjetja KLS Ljubno, zlate gazele 2011, medtem ko v njem tudi letos sodelujejo proizvodna podjetja, kot so Metal Ravne, Steklarna Hrastnik, Adria Mobil, Novem Car Interior Design, Elvez, Blažič, robni trakovi in drugi.
Sicer pa med prijavljenimi podjetji prevladujejo IKT podjetja, a se bo decembra, saj se podjetja v Zlato nit lahko prijavijo do konca leta na http://zlatanit.dnevnik.si, razmerje zagotovo še nekoliko spremenilo v korist proizvodnih podjetij.
So pa pomembne vse dobre prakse, ne glede na to, iz katere gospodarske veje prihaja podjetje, zelo dobrodošle pa so tudi izkušnje in dobre prakse podjetij, ki so se zaradi učinkovitega odzivanja na spremembe in zahteve trga v času globalne krize odločila za korenito krčenje stroškov in celo odpuščanje.
Na to zelo jasno opozarja Jože Smole, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije, ki je med drugim dejal: "Zlata nit je namreč na svojem področju edini projekt, ki je brez konkurence. Že lani sem poudaril, da bi bilo dobro, ko bi se dotaknila tudi razmer, v katerih živimo sedaj. Zlata nit nagrajuje podjetja, v katerih vladajo dobri odnosi. V dobrih ali odličnih razmerah vsi delujemo dobro, čas, v katerem živimo, pa je daleč od idealnega. Pomembno je, da so tudi v težkem času podjetja, ki imajo težave, sposobna oblikovati ekipe, ki zagotovijo ne le preživetje, pač pa srednjeročni izhod za preživetje podjetja. To je druga vrsta odnosov in zaupanja, ki se ustvarja pod precej drugačnimi pogoji. Gre za ekipe, ki jim velja prisluhniti. Njihovi uspehi so vsaj tako pomembni in vredni kot tisti v podjetjih, ki so krizo že uspešno prešla. To bi lahko bila dodana vrednost Zlate niti."
V času, ko se spremembe odvijajo izjemno hitro in trg ne dovoljuje napak, mora biti ekipa sodelavcev trdna - tako na strokovnem področju kot v zaupanju drug v drugega in tukaj je izjemno pomembna vloga menedžmenta, ki mora znati spodbujati svoje sodelavce k nenehni rasti in razvoju, tako kot to počne dober trener. O tem govori tudi Mirko Strašek, direktor KLS Ljubno, ki pravi: "Spoštovanje ni samo etična vrednota, je tudi poslovna veščina, ki pomaga, da lahko podjetje postane odlično. Vzajemno spoštovanje med sodelavci je ključno lepilo podjetja." Strašek zelo ceni in tudi nagrajuje dobre sodelavce, ki v podjetje ne hodijo v službo, pač pa delat, ker pri delu uživajo. Ko so lani prejeli srebrno gazelo, je Strašek pojasnil, da prav posebnega slavja ne bodo imeli. "Nikoli nimamo prav velikih zabav. Mojim sodelavcem navadno rečem, da smo v podjetju zato, da delamo. Sicer pa se trudimo, da pri delu tudi uživamo."
V KLS Ljubno v prihodnjem letu pričakujejo okoli desetodstotno rast prodaje. To jim kljub težkim časom za gospodarstvo uspeva, ker izvajajo in podpirajo "žlahtno" podjetništvo in ker gredo po pravi, težji poti. "Za doseganje odličnosti je potrebna visoka stopnja osebne odgovornosti in medsebojnega spoštovanja. Takšna poslovna kultura in politika prinašata dobre rezultate. Najprej je vsak od nas odgovoren do svojega dela, da ga opravimo kvalitetno, pravočasno in vsak dan bolje. Skupaj z ožjimi sodelavci čutimo veliko odgovornost do zaposlenih. Kot širša družba bi morali narediti veliko več, da bi prevladalo spoznanje, da je za blagostanje posameznika in države najprej treba ustvariti dovolj veliko dodano vrednost. To znamo in delamo podjetniki. Dobri podjetniki smo kot vojskovodje, ki v vsakdanji bitki za večji tržni delež zmagujemo. Zato bi morali za ugled in promocijo dobrega podjetništva in uspešnih podjetnikov narediti veliko več."
Gazele dobro vedo, kako ostati v dobri kondiciji. "Tudi za nas sta bili minuli dve leti turbulentni in smo se morali ustrezno organizirati. Prepričan sem, da tega razvoja ne bi bilo, če bi še vedno delali tako kot pred tremi leti. Nenehno izboljšujemo stvari, se prilagajamo in iščemo nove kupce in trge, da ohranimo razvoj podjetja," pravi Boštjan Gaberc, direktor Mikrografije, gazele dolenjsko-posavske regije.
Prav med menedžerji gazel in najboljših zaposlovalcev najdemo lahko kar nekaj voditeljev prihodnosti, o katerih je nedavno razmišljal tudi dr. Ichak Adizes. "To novo vrsto vodij pri sprejemanju poslovnih odločitev vodijo vrednote. To niso vodje, ki jih žene materializem, ki je pohodil vrednote. Vodje sprememb so v pričakovanju prihodnosti, ki se še ne odvija, so pripravljeni na sprejemanje tveganja, pa tudi kritik in zasmehovanja. Prav zato so ti ljudje vodje, in ne sledilci! A ker je družba v krču zaradi družbenoekonomskih in sistemskih težav, dejansko potrebuje družbene vodje, ki niso torej le ustvarjalni, sposobni sprejemati tveganje in pogumni, pač pa jih vodijo vrednote, so sposobni presojanja, kaj je prav in kaj narobe. Družba torej potrebuje vodje, ki so se sposobni odločati za prave vrednote. Taki vodje, ki nas lahko pripeljejo v boljšo prihodnost, ne razmišljajo le z razumom, pač pa s srcem," poudarja dr. Adizes.