Transparency International je naši državi podelil indeks 5,9 (0,5 točke manj kot lani), kar pomeni, da je stanje korupcije v Sloveniji sicer zaskrbljujoče, ni pa še alarmantno. Indeks korupcije razvršča države glede na to, kako razširjena je korupcija v javnem sektorju po mnenju javnih uslužbencev in politikov, v kombinaciji s percepcijo poslovnežev in analitikov posamezne države o stopnji korupcije v javnem sektorju. Gre za odraz pogledov z vsega sveta, vključno s pogledi strokovnjakov, ki živijo in delajo v ocenjevani državi. Stopnja korupcije v posamezni državi se ocenjuje z enajststopenjsko lestvico od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni, da je država zelo skorumpirana, 10 pa, da korupcije skorajda ni.

"Opažamo, da se Slovenci čutimo vedno bolj nemočne ob pojavih korupcije. Iz dneva v dan smo priča novim korupcijskim aferam in sumom korupcije, klientelizma, zlorabe javnega položaja, nezakonite porabe javnega denarja, a epiloga teh zgodb, tudi zaradi političnih pritiskov, še vedno ni. Tako se zaupanje državljanov v delovanje institucij in pravno državo zmanjšuje. Integriteta se namreč gradi od zgoraj navzdol," rezultate komentira predsednica društva Integriteta Simona Habič. Slabi rezultati analize pa ne presenečajo komisije za preprečevanje korupcije. "V zadnjem letu smo pristojne institucije in javnost argumentirano in tudi na podlagi analiz večkrat opozorili, da sta v Sloveniji problem in globina korupcije večja, kot smo si pripravljeni priznati. V letnem poročilu smo poudarili, da je bila Slovenija v preteklosti na mednarodnih lestvicah zaradi določenih metodoloških omejitev, predvsem na področjih merjenja sistemske korupcije, uvrščena morda celo previsoko," so prepričani v komisiji. Dodajajo, da padca Slovenije na lestvici za skoraj deset mest v enem letu zato ne gre razumeti kot pokazatelja, da se je stanje na tem področju v enem letu tako zelo poslabšalo, ampak da ocena Transparency International šele zdaj bolj realno prikazuje stanje, ki je v Sloveniji prisotno že desetletje in več. "Zato je pomembno, da se vprašanjem krepitve integritete javnega sektorja, odgovornosti nosilcev javnih pooblastil, porabe javnih sredstev in upravljanja državnega premoženja ter krepitve institucij pravne države posveti več pozornosti. Ne samo v političnih govorih, ampak tudi v dejanjih. Komisija za preprečevanje korupcije, kakor tudi slovenska javnost to upravičeno pričakujeta od ključnih nosilcev zakonodajne in izvršne oblasti po volitvah," poudarjajo v komisiji.

Objavljeni podatki sicer na vrh najbolj skorumpiranih držav uvrščajo Somalijo in Severno Korejo z indeksom 1, ki sta prvič vključeni na lestvico. Najslabše se sicer načeloma uvrščajo šibke, nestabilne države, ki jih je še nedavno tepla vojna ali kjer še vedno potekajo konflikti. Najnižji indeks korupcije beležijo Nova Zelandija (9,5), sledijo nordijske države Danska (9,4), Finska (9,4) in Švedska (9,3). Slovenija je kljub ne najbolj razveseljivim rezultatom še vedno daleč pred drugimi državami nekdanje Jugoslavije. Hrvaška se je na primer uvrstila šele na 66. mesto (indeks 4), ki si ga deli s Črno goro, Makedonija je 69. (indeks 3,9), Srbija 86. (3,3), Bosna in Hercegovina 91. (3,2), medtem ko se najmlajša balkanska država Kosovo z indeksom 2,9 uvršča šele na 112. mesto.

Kar dve tretjini držav je doseglo indeks, nižji od 5 točk. Takšen rezultat po podatkih društva Integriteta pomeni, da korupcija še vedno predstavlja resen problem. V društvu poudarjajo, da so splošni rezultati raziskave zaskrbljujoči, saj se korupcija razširja povsod, kjer primanjkuje preglednosti, kjer je treba institucije še okrepiti in kjer vlade ne implementirajo protikorupcijskih zakonodaj. Nič kaj razveseljivo ni niti dejstvo, da so države območja evra, ki jih je prizadela dolžniška kriza, med najnižje ocenjenimi državami Evropske unije. V društvu Integriteta to delno pripisujejo tudi neuspehu oblasti pri obravnavi dejanj podkupovanja in davčnih utaj, ki so ključna gonilna sila dolžniške krize, saj vlade ne zaščitijo državljanov pred korupcijo, najsi gre za zlorabo javnih sredstev, podkupovanje ali tajno odločanje.