Prvič, ne drži, da bi bili stroški nekajkrat nižji, če bi pred tremi ali vsaj dvema letoma ustavili gradnjo TEŠ6 oziroma sredstva preusmerili v obnovo blokov 4 in 5. Bloka 4 in 5 sta dotrajana in ekološko neprimerna ter bi bila v primeru podaljšanja obratovanja potrebna obnove, ki bi stala od 450 do 500 milijonov evrov. Tudi po takšni obnovi pa bi bil izkoristek znatno nižji kot pri bloku 6 (okoli 25 odstotkov nižji), bistveno višje pa bi bile tudi emisije. Kljub obnovi bi bila lastna cena proizvedene MWh iz blokov 4 in 5 kar za 20 evrov višja, kar posledično pomeni, da prodajna cena električne energije iz blokov 4 in 5 na mednarodnih trgih ne bi bila konkurenčna.

Drugič, ne drži, da bi posodobljena bloka 4 in 5 skupaj dajala več električne energije kot novi nadomestni blok 6 in da bi to dobili za desetkrat nižjo ceno. Možen je sicer dvig izkoristka za 2 odstotni točki, na 36-odstotni izkoristek (pri bloku 6 bo ta 43-odstotni), kar je bistveno premalo za nadaljnjo konkurenčnost blokov 4 in 5, tako v primeru uvedbe plačil za CO2kot tudi v primeru, če tega ne bo. Bistveno višje bi bile tudi ostale emisije (SOx, NOx, prahu). Sedanja letna proizvodnja iz še obratujočih premogovnih blokov je okoli 3500 GWh, kar je popolnoma primerljiva proizvodnja, kot jo bo na letnem nivoju imel blok 6. Poudarjamo še, da smo v TEŠ kot dober gospodar preučili možnost obnove blokov 4 in 5. Študijo je izvedlo eno izmed najuglednejših svetovalskih podjetij Evonik in je v celoti dostopna na vpogled pri informacijski pooblaščenki, na sedežu TEŠ in HSE, povzetek pa je tudi na spletni strani TEŠ (http://www.te-sostanj.si/default.asp?id=208). Gospe Hribarjevi predlagamo, da študijo pregleda ali pa se osebno oglasi na HSE ali TEŠ, kjer bomo z veseljem odgovorili na vsa njena vprašanja.

Tretjič, ne drži, da bi bili dolgoročno zaradi obnove blokov 4 in 5 manjši izpusti; ti bi bili v primerjavi z blokom 6 višji, konkretno v primeru CO2 za več kot 30 odstotkov višji. Z nadomestnim blokom 6 bomo tako na letni ravni proizvedli za tretjino manj CO2 in porabili tretjino manj premoga za enako količino proizvedene električne energije kot z obstoječimi bloki.

Četrtič, ne drži, da "se denar slovenskih rek zliva v Pako", kot je gospa Spomenka Hribar prepisala misel Vilija Kovačiča. Zaradi gradnje nadomestnega bloka 6 ni ogrožen nobeden od preostalih projektov skupine HSE - do leta 2030 nameravamo zgraditi objekte za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, ki bodo proizvedli dodatnih dobrih 2000 GWh na leto (kar je skoraj dve tretjini proizvodnje bloka 6). Glede na to, da bodo v obratovanju še vse druge elektrarne na OVE, bo to pomenilo bistveno povišan delež v OVE v celotni strukturi proizvodnje HSE. Ravno prejšnji teden je bila podpisana družbena pogodba za gradnjo desetih hidroelektrarn na srednji Savi med partnerji slovenskih energetskih družb.

Petič, ne drži, da bo cena električne energije iz TEŠ6 še enkrat dražja od hidroenergije in energije iz posodobljenih blokov 4 in 5 ter da bomo to plačevali potrošniki in gospodarstvo preko računov za porabo elektrike. Zaradi bloka 6 ne bomo plačevali dražje električne energije. Cena električne energije, ki jo plačujemo končni odjemalci (davkoplačevalci), se oblikuje na trgu in je skupek cen vseh proizvodnih enot (hidroelektrarne, termoelektrarne, nuklearna elektrarna). Na računu za električno energijo štiričlanske družine, ki na primer znaša 82,81 evra, je strošek porabljene električne energije zgolj 34,86 evra ali 42 odstotkov zneska računa. Skoraj 48 evrov pa je namenjenih za subvencioniranje obnovljivih virov, subvencioniranje učinkovite rabe, prenosno omrežje, distribucijsko omrežje, zagotavljanje zanesljive oskrbe ter trošarine in davek.

Šestič, ne drži, da HSE ali TEŠ skrivata pogodbe ali omejujeta dostop do študij. Tako TEŠ, HSE, pristojna ministrstva in nenazadnje tudi informacijska pooblaščenka omogočajo dostop do vseh pomembnejših dokumentov bloka 6. Tako NIP4 kot tudi recenzijo je mogoče najti na spletni strani TEŠ in ministstva za gospodarstvo. Na spletni strani HSE je objavljena tudi študija o zalogah premoga, ki jo je izdelalo podjetje DMT IMC Montan Consulting. Na spletni strani TEŠ so dostopni dokumenti okoljske in socialne presoje EBRD ter povzetek študije obnove blokov 4 in 5, ki jo je izdelalo podjetje Evonik, pogled v celotno študijo pa je omogočen tako pri informacijski pooblaščenki kot tudi na sedežih družb TEŠ in HSE. Na sedežu družbe TEŠ pa so tudi z osebnim obiskom na vpogled vsa dovoljenja, soglasja in študije, ki jih je v okviru gradnje nadomestnega bloka 6 pridobil oziroma naročil TEŠ.

Sedmič, ne drži, da bomo uvažali indonezijski premog in da je lignit iz Premogovnika Velenje neustrezen. Kot je bilo napisano že mnogokrat in kot so potrdili domači in tuji strokovnjaki ter študija o zalogah premoga, je zalog premoga za obratovanje nadomestnega bloka 6 do konca njegove življenje dobe dovolj in ga ne bo treba od nikoder uvažati. Poleg zadostne količine in ustrezne kakovosti premoga je zagotovljena tudi cena, ki bo v letu 2015 in naprej 2,25 evra/GJ. Velenjski lignit je edino fosilno gorivo v državi, s katerim razpolagamo in na katerega ceno imamo vpliv. Poleg vode je to edini primarni vir, ki zagotavlja konkurenčnost in vsaj delno neodvisnost slovenskega elektrogospodarstva.

Tudi izdano, veljavno "okoljevarstveno dovoljenje" je bilo izdano samo za kurjenje velenjskega lignita.

Naj povzamemo: nadomestni blok 6 bo proizvedel 30 odstotkov cenovno konkurenčne električne energije v RS in bo 40 let (do leta 2054) proizvajal električno energijo brez evra davkoplačevalskega denarja, ob plačevanju vseh davščin in pristojbin na ekološko sprejemljiv in konkurenčen način in zagotavljal več tisoč kakovostnih delovnih mest z možnostjo dobrega nadaljnjega izobraževanja in kreiranja novih energetskih tehnologij, ki bodo prispevale k povečanju konkurenčnosti slovenske energetike. Vprašanje "Kaj nas čaka?" je torej povsem retorično. Slovenija potrebuje konkretne, ekonomsko utemeljene, okoljsko sprejemljive in času primerne energetske projekte. Lahko je ugibati o tem, kaj bi lahko bilo, a v današnjem času štejejo le realni projekti, ki jih je možno realizirati.

Janja Štrigl, predstavnica za odnose z javnostmi za projekt Nadomestni blok 6 TEŠ