Svoje nepoznavanje problematike med drugim dokazuje z navajanjem, da bi 4. in 5. blok Termoelektrarne Šoštanj skupaj dajala več energije kot blok 6, in to za manjšo ceno. Resnica je povsem nasprotna. B6 bo sam proizvedel približno isto količino električne energije kot stari bloki. Obnova blokov 4 in 5 bi sicer dvignila izkoristke za približno 2 odstotka, to pa je bistveno manj od učinkovitosti samega bloka 6. Investicijski stroški in stroški prihodnjih remontov bi za oba bloka znašali od 450 do 500 milijonov evrov. Če tem stroškom dodamo še stroške financiranja, stroške izpada dobave električne energije v času, ko bloka 4 in 5 zaradi obnove ne bi obratovala (vsak predvidoma po eno leto), stroške izpada proizvodnje Premogovnika Velenje v tem času ter stroške prekinitve pogodbe z Alstomom za nadomestni blok 6 TEŠ, bi stroški znašali več kot 1,2 milijarde evrov. Ob tem je treba poudariti, da bi bila cena proizvedene električne energije iz obnovljenih blokov 4 in 5 prav gotovo bistveno višja od načrtovane stroškovne cene nadomestnega bloka 6.

V približno 121 milijonih ton še preostalih odkopnih zalog energetskega premoga iz Šaleške doline imamo edino pravo domačo energetsko strateško rezervo še za nekaj desetletij. Avtorica prispevka sicer misli, da gre za neustrezen lignit, kar pa je daleč od resnice. V Evropi in svetu delujejo številne termoelektrarne na podoben premog, kot je v Velenju, gradijo se tudi številne nove. Premog seveda obremenjuje okolje, zato je pomembno, da ga smotrno porabljamo in za njegovo pretvorbo v električno energijo uporabljamo najsodobnejšo tehnologijo. Da ne zgori v prazno. Da ne onesnažuje okolja po nepotrebnem. Investicija v novi 600 MW blok v Šoštanju je tako res pravi odgovor za zahteve energetsko-klimatskega svežnja, ki jih pred Slovenijo postavlja EU, in je tudi edini veliki energetski objekt, ki ima gorivo zagotovljeno do konca svoje življenjske dobe. TEŠ6 je tako ključnega pomena za zanesljivo in varno oskrbo Slovenije z električno energijo in bo ob izpolnjevanju vseh ekoloških zahtev z najsodobnejšo tehnologijo pretvorbe premoga v električno energijo, ki bo izpolnjevala vse ekološke standarde, z visokimi izkoristki za isto količino proizvedene električne energije letno porabil milijon ton premoga manj. Blok 6 je potreben ne samo za nadaljevanje energetske zgodbe v Šaleški dolini, temveč predvsem za zanesljivo, varno in okoljsko sprejemljivo oskrbo Slovenije z električno energijo po konkurenčni ceni premoga. Tega stari bloki, ki so že postali okoljsko sporni, seveda ne bodo omogočali, zato jih je treba čim prej zapreti.

Glede količin premoga bi radi ponovno poudarili, da so tudi mednarodni strokovnjaki za revizijo zalog družbe IMC Montan Consulting GmbH iz Nemčije potrdili in v svojem poročilu navedli, da je zalog v pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje za potrebe bloka 6 dovolj vse do leta 2054 in še dlje - in to brez premoga v tako imenovani jami Šoštanj, ki je zunaj pridobivalnega območja. Zaradi zadostnih količin domačega premoga ustrezne energetske vrednosti uvoz premoga za B6 ne bo potreben nikoli. Uvoz namreč tudi ekonomsko ni smiseln, ker je velenjski lignit, preračunano na GJ, bistveno cenejši kot katerikoli uvoženi premog.

Iz udobnega naslonjača v Ljubljani je seveda lahko govoriti, da naj gredo velenjski rudarji delat kaj drugega, da naj se Šaleška dolina začne ukvarjati z zeleno energijo. Ravno zaradi takšnih, daljinsko vodenih nasvetov je bila Šaleška dolina po drugi svetovni vojni povsem uničena in degradirana, zaradi potreb Slovenije po električni energiji pa je bilo treba preseliti dva tisoč ljudi in porušiti skoraj tisoč objektov. V zadnjih dveh desetletjih se je zaradi našega načrtnega dela - in to izključno iz prihodkov proizvodnje premoga in električne energije - okolje v tej dolini saniralo in uredilo v tolikšni meri, da je danes prepoznano kot človeka vredno in ne daje podobe rudarske pokrajine, kakršno ima najbrž v mislih Spomenka Hribar, ko omalovažujoče govori o delu velenjskih rudarjev, ki po njenem prepričanju delajo v rudniku "slabega" lignita.

Avtorica brez vsakega dokaza celo že v naslovu napiše, da gre pri TEŠ6 za tisoč in eno korist ozkega kroga ljudi, a je resnica povsem drugačna. Gre za eno ključnih koristi zelo širokega kroga ljudi v Šaleški dolini - zagotavljati kvalitetna delovna mesta z visoko dodano vrednostjo za tisoče zaposlenih tudi v prihodnjih desetletjih.

Poleg energetike in premoga se je Spomenka Hribar spravila tudi na tretjo razvojno os, natančneje na hitro cesto do Velenja, za katero navaja, da naj bi se po njej uvoženi premog vozil v Šoštanj. To njeno predvidevanje, ki ga je nekritično povzela po nekaterih drugih nasprotnikih bloka 6, je povsem nerazumno. Če bi bil to razlog, bi morala obveljati Z-varianta hitre ceste, ki bi avtocesto najbolj približala Šoštanju, pa ni bila izbrana, poleg tega pa je tak transport popolnoma skregan z zdravo pametjo, saj tolikšnih količin premoga (cca 250 kamionov dnevno) nikakor ni ne smotrno ne možno pripeljati v Šaleško dolino od nikoder.

Tudi njeno navajanje, da bo trasa hitre ceste potekala nad rudniškimi rovi, je povsem napačno, ker to enostavno ni mogoče. Resnica pa je, da je ta hitra cesta nujno potrebna za nadaljnji razvoj Šaleške doline. Še bolj kot ta pa jo potrebujejo Korošci, ki so zadnja desetletja vedno bolj odrezani od centralne Slovenije. Traso hitre ceste so izbrali najboljši strokovnjaki, ki jih ima Slovenija za umeščanje velikih objektov v prostor, v katere pa, kot kaže, Spomenka Hribar nima nobenega zaupanja.

Ob tem bi radi poudarili tudi to, kar smo že večkrat pojasnjevali, da dr. Milan Medved ne v vlogi predsednika nadzornega sveta Darsa in ne pred tem ni sodeloval v nobenem postopku določanja trase Šentrupert-Velenje ter tudi ni lastnik zemljišč, ki naj bi jih po zmotnem navajanju Spomenke Hribar prečkala trasa hitre ceste. Prav tako tudi Premogovnik Velenje ni lastnik zemljišč, ki naj bi jih trasa prečkala, kot smo v Dnevniku lahko prebrali pred časom.

Ob koncu bi radi Spomenko Hribar povabili, naj v kratkem obišče Šaleško dolino in Premogovnik Velenje, da ji lahko tudi iz prve roke povemo, pokažemo in predstavimo, kako in kje delajo velenjski rudarji, kakšna so naša razmišljanja za prihodnost in kaj vse smo v našem podjetju že naredili in dosegli - z lastnima znanjem in tehnologijo, ki sta vse bolj prepoznavna in cenjena tako v Evropi kot v svetu.

Tadeja Mravljak Jegrišnik, vodja Službe za odnose z javnostmi Premogovnika Velenje