1. Pogodbe o nakupu 15.400 kvadratnih metrov zemljišča v Trenti. 

Po podatkih iz zemljiške knjige ga je Janez Janša kupil julija 1992, ko je še vodil ministrstvo za obrambo. Koliko je odštel za zemljišče ni znano, Janša pa je v četrtek zvečer sporočil, da ga je kupil s pomočjo honorarja od dveh izdanih knjig.

Janša sicer lastništva zemljišča leta 2004 ni razkril v anketi Financ o premoženju predsednikov strank, leta 2005 pa ga je podjetju Eurogradnje prodal za kar 131.214 evrov (več o tem v članku z naslovom: (Link)) Da je Janša zemljišče neuspešno skušal prodati že leta 2003, dokazuje podatek, da je že v začetku oktobra tega leta od občine Bovec pridobil lokacijsko informacijo, iz katere je razvidno, da ta ne bo uveljavljala predkupne pravice.

2. Pogodbe o nakupu 90 kvadratnih metrov velike počitniške hiše v Bovcu iz leta 2001. 

Janša jo je za neznano ceno kupil od Marjane Vilfan. Po lastnih navedbah pa je zanjo skupaj s pripadajočimi zemljišči odštel »med 50.000 in 60.000 evrov« (v anketi Financ leta 2004 je kot ceno navedel 16 milijonov nekdanjih tolarjev). To je dvakrat manj kot je sam le štiri leta kasneje iztržil za kmetijsko zemljišče nekaj kilometrov stran v Triglavskem narodnem parku.

3. Pogodbe o nakupu stanovanja na Neubergerjevi iz leta 2003.

Od koga je Janez Janša kupil stanovanje in koliko je zanj odštel, ni znano. Svoje lastništvo je v zemljiško knjigo vpisal konec leta 2004, nekaj mesecev kasneje pa ga je Imos odkupil za 91.125 evrov.

4. Pogodbe o rezervaciji stanovanja na Mesarski cesti iz 2009.

Pogodba o nakupu stanovanja na Mesarski cesti, ki jo je Janša objavil na Facebooku, nosi datum 29. september 2010. Sam posel je bil dejansko sklenjen že več kot leto dni prej, kar je razvidno tudi iz same pogodbe. Janez Janša in Urška Bačovnik Janša sta namreč 287.500 evrov kupnine prodajalcema - Urošu in Deji Ivanović - plačala že 28. aprila 2009.

Kako in na kateri račun, iz pogodbe, ki jo je objavil Janša, ni znano. Pogodba namreč transakcijski račun pri NLB v lasti Deje Ivanović omenja le pri plačilu zadnjega dela kupnine (37.500 evrov), ki sta ga zakonca Janša morala nakazati do konca septembra 2010. Da pri poslu na Mesarski obstaja še pogodba o rezervaciji stanovanja, podpisana 28. aprila 2009, je razvidno tudi iz kupoprodajne pogodbe, ki jo je objavil Janša. Z njenim razkritjem bi lahko Janša morda dokončno odvrnil sume, da je del kupnine za stanovanje na Mesarski plačal z gotovino.

5. Dokazila o plačilu davka pri nakupu stanovanja na Komenskega ulici.

Na pogodbi o nakupu stanovanja na Komenskega ulici, ki jo je Janša konec marca 2005 podpisal z Imosom, ni mogoče opaziti potrdil Dursa o tem, kdaj je bil plačan davek na promet nepremičnin in koliko je ta znašal.

Tudi sicer je omenjena pogodba precej drugačna od ostalih, ki jih je razkril Janša. Na njej je le žig »Izvod vrniti Imosu«, iz česar izhaja, da gre za izvod pogodbe v lasti prodajalca. Zakaj Janša nima svojega izvoda pogodbe, ni jasno, saj bi moral, kot določa pogodba, ob podpisu prejeti dva od petih izvodov.

Na dokumentu prav tako ni sledi o notarski overitvi pogodbe. Po naših podatkih je notar listino o nakupu stanovanja overil šele leta 2009, ko se je Janša kot lastnik vpisal v zemljiško knjigo, saj jo je le tako lahko zastavil v zameno za 135.000 evrov visoko posojilo, s katerim je kupil polovico stanovanja na Mesarski cesti. Ugibanja zbuja tudi podpis pod pogodbo, iz katerega izhaja, da je Janša pogodbo natisnil s svojega računalnika. Jo je imel na njem ves čas, ali pa jo je šele v četrtek prejel od Imosa?