Kot piše Delo, se predstavniki občasno srečujejo na javnih manifestacijah, shodih in protestih. Tako so bili maja lani navzoči tudi na nasilnih demonstracijah pred državnim zborom. Držijo se tudi načela, da da vsaki tega vredni politični organizaciji pomagajo finančno ali pa z ljudmi na ulicah.

Brutal Attack in Kolovrat

Privržence neonacistične oziroma nacionalsocialistične organizacije Blood and Honour druži tudi glasba zasedb, kot sta britanski Brutal Attack ali ruski Kolovrat, ki sta konec oktobra nastopili na deseti obletnici slovenske podružnice Blood and Honour, simpatizerji pa si informacije izmenjujejo po Twitterju in Facebooku. Šele ko organizatorji uskladijo termine z glasbenimi skupinami in se dogovorijo o lokaciji, objavijo tudi datum koncerta. Novico objavijo šele na dan prireditve, in sicer na zbornih mestih, od koder po potrebi organizirajo tudi prevoz do dvorane. Uspeh je večji, če se jim uspe izogniti srečanju s policisti.

Eden dejavnejših članov je Dejanu, kot se je podpisal, na nekdanjem spletnem forumu krovne organizacije, v katerega so pred dvema letoma vdrli hekerji organizacije Wikileaks, pojasnil, kako poteka organizacija dogodkov Blood and Honour v Sloveniji. Dejana je namreč skrbelo, če bo moral kot član plesati tisti ples Oi, češ da mu ni do modric in raztrganih oblek. Zapisal je, da so Oi! žuri koncerti v prvi vrsti namenjeni druženju in spoznavanju novih ljudi. Dejana je potolažil, da se mu ni treba bati, da bo s prireditve odšel kot s fronte. Pojasnil mu je, da gre za prijetna druženja, kjer dobijo pripadniki najboljšo možnost za vzpostavitev stika z enakomislečimi.

Ne gre za motorje, ampak za neonaciste

Člani se udeležujejo prireditev Dan časti na Madžarskem, kjer častijo upor proti sovjetski vojski v Budimpešti leta 1945, nekateri uredništvu Dela znani simpatizerji Blood and Honour pa se redno udeležujejo tudi dogodkov lani ustanovljenega kulturnega društva KTM Žiri. Poudariti pa je treba, da je med njimi veliko motorističnih navdušencev, ki z neonacističnimi skupinami nimajo nikakršne zveze. Dejana Prosena, vodja Blood and Honour in člana SDS in predstavnika društva KTM Žiri je nekoliko razburili, ko je Delo v članku omenilo, da pri društvo KTM Žiri, gre za motorje, ne neonaciste. Sicer pa je Prosen polovični lastnik pred slabim letom ustanovljenega podjetja Tavpro, ki se ukvarja s prodajo rezervnih delov in opreme za motorje, nekateri drugi uredništvu znani pripadniki Blood and Honour pa so lastniki ali solastniki tiskarskih in računalniških podjetij.

Čeprav se je v zadnjih tednih v javnosti razširila interpretacija, da je neonacistično združevanje pri nas zakonito, je vendar problematično neformalno udejstvovanje navedenih in njihovih "kameradov" v okviru organizacije Blood and Honour. Med drugim je podobno na svojem blogu – v odzivu na kolumno Vlada Miheljaka v Dnevniku o domnevno 15 pripadnikih Slovenske vojske in Policije, ki menda urijo neonacistične skupine – razmišljala ministrica za obrambo Ljubica Jelušič.

Razpihovanje sovraštva

Če se od ozkih področij vojske in policije oddaljimo, taka Delo, je povsem nedvoumen kazenski zakonik, ki prepoveduje javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Pri tem gre lahko za razpihovanje narodnostnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva ali pa širjenje "idej o večvrednosti ene rase nad drugo", kar vključuje tudi zanikanje, zmanjševanje pomena, odobravanje, omalovaževanje, smešenje ali zagovarjanje genocida, holokavsta in drugih grozodejstev.

Med drugim je naša država ratificirala konvencijo Sveta Evrope o kiberkriminalu in dodatni protokol, ki zadeva prav kriminalizacijo rasističnih in ksenofobnih dejanj po računalniških omrežjih - po domače: sovražni govor na spletu. OVSE ugotavlja, da se rasistične skupine v letošnjem poročilu o svobodi govora na spletu, vse bolj in vse laže združujejo ter razširjajo svoja sporočila prav po spletu, in sicer na portalu YouTube ter na omrežjih twitter in facebook