Strah, da bi dolžniška kriza prestopila svoj okvir in postala nova svetovna finančna kriza, je že pred tem spodbudil največje centralne banke k ukrepanju. Ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed), ECB ter centralne banke Japonske, Velike Britanije, Švice in Kanade so namreč sklenile dogovor, ki bo zagotavljal likvidnost finančnih institucij v teh negotovih časih in služil kot zdravilo proti strahu finančnih trgov. Ukrep je na las podoben tistemu iz prejšnje svetovne krize leta 2008 - svetovnim centralnim bankam namreč omogoča cenejše in neomejeno sposojanje Fedovih dolarjev in je uperjen proti morebitnem kreditnem krču, ko si tudi banke ne bi več posojale med seboj.
S svojo akcijo so centralne banke le dokazale, da se zavedajo potencialnih nevarnosti nove krize in so pripravljene zavihati rokave v boju proti njej. A Draghi se zaveda, da bodo za dolgotrajne rešitve potrebni dodatni ukrepi. "Menim, da mora ekonomska in monetarna unija sprejeti nov 'fiskalni pakt', ki bi pomenil korenito spremembo sedanjih fiskalnih pravil vključno z zavezami, ki so jih vlade območja evra že podale," je dejal Draghi. Ali bi takšen pakt državam povrnila tako kratkoročno kot dolgoročno kredibilnost v očeh trgov je težko napovedati, a Draghi meni, da je treba ukrepati korak za korakom "in fiskalni pakt je zagotovo najpomembnejši začetni element".
Po besedah Ollija Rehna, evropskega komisarja za denarne zadeve, se čas izteka, saj naj bi imela Evropa za rešitev evra le še dober teden časa. Naslednji petek bodo namreč evropski voditelji skušali najti konsenz pri ključnih ukrepih, ki bi pomenili dodatno finančno povezanost, ta pa bi omogočila izdatnejšo pomoč s strani ECB. Slednja naj bi dan pred tem, torej v četrtek, na zastoj gospodarske rasti odgovorila z nadaljnjim znižanjem ključne obrestne mere. Draghi je namreč dejal, da so tveganja za dodatni padec gospodarskih aktivnosti na območju evra spet močno povišana.
jan.bratanic@dnevnik.si
